Tretjina vseh pritožb je s področja zobozdravstva

Zobozdravstvo v Sloveniji ima veliko težav. Nekatere stvari so dobre - zobozdravstvo za otroke denimo je svetla točka, sicer pa je problemov veliko in mnogi se vlečejo že dolgo časa. Kar tretjina vseh pacientov, ki se obračajo na zastopnika pacientovih pravic, se obrača zaradi vprašanj s področja zobozdravstva, ugotavlja tudi zastopnica pacientovih pravic. Košarica pravic za zobozdravstvo je v Sloveniji - v primerjavi z nekaterimi drugimi državami - precej velika. A težava je v tem, da so mnoge od teh pravic zgolj na papirju, v praksi pa do njih ne morete. Zakaj, boste videli nocoj v rubriki 24ur Inšpektor. Eden od vzrokov so dolge čakalne dobe. Na ZZZS pravijo:"Za zagotovitev teh pravic bi bila potrebna večja sredstva, kot jih v sistem zobozdravstva vlagamo danes." Kje so torej rešitve?

Videli boste tudi, kako je z izbiro zobozdravnika. Zobozdravnik lahko pacienta odkloni, če že ima za vsaj 10 odstotkov več pacientov kot povprečno njegovi kolegi iz iste območne enote ZZZS. Julija letos je paciente lahko odklanjala več kot tretjina zobozdravnikov. Torej se pri določanju števila pacientov pri enem zobozdravniku ne sprašujemo, koliko pacientov lahko strokovno obdela zobozdravnik, temveč računamo, koliko je zobozdravnikov in koliko pacientov v določeni območni enoti in ti se porazdelijo med zobozdravnike. Ker je sistem tak, imajo nekateri zobozdravniki zelo malo pacientov, drugi nekaj tisoč. Zato ker več kot imajo pacientov, več denarja z glavarino dobijo.

Pa čeprav je logika zelo preprosta - kakovost obravnave pacienta je odvisna tudi od pripomočkov, denarja in časa, ki ga imajo zobozdravniki. Zato, kot so novinarki Tini Kristan priznali nekateri zobozdravniki iz javne mreže, včasih izberejo najhitrejšo, ne pa najboljšo rešitev. Premalo časa, premalo denarja, izgorevanje, občutek, da ne moreš pacientu nuditi tega, kar bi mu lahko ... vse to so stvari, ki v javnem zobozdravstvu motijo marsikaterega zobozdravnika.

Manj kot 1500 pacientov - kar bi bilo tudi po oceni zdravniške zbornice primerno število pacientov na zobozdravnika - pa ima pri nas več kot 566 zobozdravnikov, manj kot 1000 jih ima 235 zobozdravnikov.

In kaj še je razlog za nedostopnost zobozdravstvenih storitev? Njihovo vrednotenje - torej koliko točk in posledično denarja dobijo zobozdravniki za opravljeno storitev - s katerim so nezadovoljni zobozdravniki, saj jih, pravijo, sili v sistem dela, ki si ga ne želijo. To točkovanje namreč temelji na modelu iz daljnega leta 1982, čeprav se je zobozdravstvo v zadnjih letih in desetletjih zelo spremenilo. Da modeli plačevanja niso sledili napredku, priznavajo tudi na ZZZS. "In marsikatere storitve, ki so novejše, zato niso umeščene, niso upoštevani sodobni materiali, niso vkalkulirani v ceno." Slišali boste dva konkretna primera - koliko je vrednoteno puljenje zoba in zakaj vas marsikateri zobozdravnik za puljenje napoti drugam, k specialistu ... In podoben je primer endodontije - strokovna direktorica stomatološke klinike Martina Drevenšek razloži: "Eden od razlogov, zakaj je na edondotijo tak pritisk, je tudi slabo financiranje tega zdravljenja na primarnem nivoju. Ker je ta storitev tako zelo podcenjena na primarnem nivoju, se zobozdravniki večkrat odločijo za napotitev k specialistu, kot če to ne bi bilo."

Trenutno na zavodu za zdravstveno zavarovanje sistem v določenih delih le posodabljajo. Kakšne in kako? Modele pripravljajo skupaj s stroko, ki mora pripraviti podatke - koliko časa je potrebnega za storitev, kakšen material je primeren, kakšni so stroški materiala in opreme ... A zgodilo se je tudi že, da sta se zavod in stroka dogovorila, ni pa predloga na koncu potrdila vlada.

Še eden od problemov so doplačila. "Pacienti v javnem zdravstvu morajo doplačati za storitve oziroma so napoteni na nadaljnjo samoplačniško obravnavo. Včasih tudi neupravičeno," opozarja zastopnica pacientovih pravic Mojca Mahkota. Predvsem pa se doplačila od zobozdravnika do zobozdravnika zelo razlikujejo. Za belo troploskovno zalivko lahko pri zobozdravniku koncesionarju plačate na primer 25 ali pa tudi 70 evrov. Podobno se cene razlikujejo tudi pri vrsti drugih storitev. "Ta doplačila so sicer dovoljena, vendar pa niso regulirana, zavarovane osebe oziroma pacienta ne ščiti noben predpis. Ne moremo zagotavljati, da so vsa ta doplačila sorazmerna z opravljenimi storitvami oziroma vgrajenimi nadstandardnimi materiali," pravi Anka Bolka z ZZZS. 

Vse to pa vpliva, da zobozdravniki prevečkrat preprosto le gasijo požar, zdravijo tisto najnujnejše, ne uspejo pa celovito reševati težav posameznih pacientov, kar bi bilo ključno za njihovo ustno zdravje. Dolge čakalne dobe - ki so pogosto nad dopustnimi - oziroma nedostopnost zobozdravstvenih storitev - je ključni, ne pa edini problem slovenskega javnega zobozdravstva. Razlogov je veliko, pravijo zobozdravniki - javni in zasebni - s katerimi smo se pogovarjali v zadnjih tednih, pripoveduje novinarka Tina Kristan.

Se je pa sistem dela zobozdravnikov, pove zobozdravnica, predstojnica enote ZD Ljubljana - Šiška Aleksandra Banović Groznik, zaradi koronavirusa v zadnjih mesecih nekoliko spremenil: "Da smo morali zaradi zaščitne opreme in varnosti pacientov spremeniti način dela. Imamo manj pacientov in enemu naredimo več. Da se mu na nek način bolj posvetiš, da ga bolje oskrbiš, ker mu narediš dve, tri plombice, ne pa danes eno, pa čez 4 mesece znova. Je pa res, da to pomeni manj oskrbljenih ljudi."  In zato bodo zdaj čakalne dobe še daljše ... zobozdravniki od koronakrize namreč pregledajo približno tretjino manj pacientov. O vsem tem nocoj v rubriki 24ur Inšpektor, jutri v drugem delu dosjeja o slovenskem zobozdravstvu pa zaključki in pogled naprej.