Primož Glogovčan z Zavoda za varstvo narave pojasnjuje, da se je biomasa žuželk v zavarovanih območjih v zadnjih 25 letih zmanjšala za 75 odstotkov.
Poročilo, ki so ga Združeni narodi objavili pred nekaj tedni, za katerim stoji več kot 130 držav in ga je pripravljalo 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov, je pokazatelj, da se z zaprtimi očmi premikamo proti prepadu - milijonu vrst grozi izumrtje. Martina Kačičnik Jančar, Zavod za varstvo narave, razloži napovedi: "Do poslabšanja je prišlo v zadnjih 3 do 4 desetletjih in to slabšanje je čedalje hitreje. Mi lahko v naslednjih destletjih pričakujemo resne težave za življenje ljudi." Gre namreč za domino efekt - ko podreš eno kocko, je samo vprašanje časa, kdaj se bo sistem zrušil, dodaja Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka.
Na svetu je vse več ljudi in vse bolj, predvsem z načinom življenja, posegamo v naravo. Habitati oziroma življenjski prostori drugih vrst izginjajo, zamenjali pa so jih pašniki, njive, polja, mesta, ceste, luke, tovarne ...
Od leta 1970 se je število sesalcev, ptic, rib in plazilcev zmanjšalo za 60 ostotkov. Če bi tak upad doživela človeška populacija, bi ljudje izginili z območja Severne in Južne Amerike, Afrike, Evrope, Kitajske in Avstralije, svarijo v svetovni organizaciji za varstvo narave. Vrst, ki so izginile, ne bomo več obudili - od črnega nosoroga in zlate krastače, do zlatovanke, ptice, ki je še pred leti gnezdila v Sloveniji, do modre papige.
Izginjajo tudi biodiverziteta pri nas. Ekipa 24ur Inšpektor je šla s strokovnjaki na travnike po Sloveniji, videli boste, kaj se dogaja, kaj izginja, kako hitro in zakaj. Če greste po nekem intenzivnem travniku, težko vidite roj kobilic, ki bi moral skakati po njem. Večina otrok si danes spomladi travnik predstavlja rumen - "to pa v resnici ni travnik. To je regratova njiva skoraj brez življenja," pravi Kačičnik Jančar. Poročilo Zavoda za varstvo narave kaže, da je samo tretjina habitatov v Sloveniji v dobrem stanju. Kar dve tretjini jih je v slabem ali zelo slabem.
Približno tretjina svetovnega pridelka hrane je odvisna od žuželk - opraševalcev. V zadnjih 50 letih se je proizvodnja hrane povečala, hkrati pa je izginilo tri četrtine žuželk. Spirala, ki ji ni videti konca.
"V naravi neskončne rasti ni, samo človek in njegova družba zmotno mislijo, da lahko neprestano raste in izkoriščajo vse okoli sebe," pravi dr. Turk. Spremembe bi morale biti sistemske in ukrepati bi morali radikalno - manjša potrošnja, manj sekanja gozdov, manj letalskih poletov, manj prizvodnje mesa ... "Jaz sem realni pesimist. Ne vidim možnosti, da bi se narava v obstoječem sistemu in pri globalnem kapitalizmu lahko obnovila," opozarja dr. Turk.
Celovit pregled stanja glede izumiranja živalskih in rastlinskih vrst, ki smo ga prikazali v rubriki 24UR Inšpektor, si lahko ogledate na VOYU.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.