V Sloveniji potresno ogroženih od 20 tisoč do 56 tisoč objektov

V rubriki 24UR Inšpektor smo tokrat preverjali potresno varnost v Sloveniji. V Sloveniji je potresno ogroženih od 20 tisoč do 56 tisoč objektov, največ v Ljubljani, ugotavljajo strokovnjaki. Stanislav Lotrič z Uprave za zaščito in reševanje pojasnjuje, da bi bilo v primeru takšnega potresa, kot je letos prizadel Zagreb, v Ljubljani neposredno prizadetih 30 tisoč ljudi; precejšnje število stavb bi bilo delno uporabnih, nekaj pa tudi neuporabnih oz. porušenih.

 A v Ljubljani se lahko zgodijo še močnejši potresi, kot se je zgodil v Zagrebu. Kaj pravijo seizmologi, boste videli nocoj v Inšpektorju.  Potresno varnost v Sloveniji smo namreč preverjali s strokovnjaki: seizmologi, gradbenimi inženirji, strokovnjaki s področja zaščite in reševanja ... 

"Na karti potresne nevarnosti je označeno z rdečo barvo posoško območje, območje Ljubljane z okolico in pa krško območje," pokaže Tamara Jesenko, seizmologinja z Agencije za okolje in prostor. Poleg tega, da je Ljubljana na najbolj potresno ogroženem območju, pa tukaj stoji tudi veliko stavb, ki potresno niso varne. Potresna ranljivost je najbolj problematična prav v Ljubljani, pravi Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Katere stavbe so potresno ranljive, nevarne? Da je v Ljubljani problematičnih 15 stolpnic, je jasno že desetletja. Nobena od njih ne dosega niti 10 odstotkov tega, kar bi po današnjih predpisih morale; to so res visoko ranljive stavbe, pravi Marjana Lutman. Dejan Prebil z Inženirske zbornice Slovenije pa: "Danes po takšnem načinu gradnje ne smemo graditi niti nizkih objektov. To je bila zidana gradnja, zidana gradnja brez  potresnih vezi." "Poleg teh 15 stolpnic obstaja še kar nekaj objektov – 2.000 do 2.500 objektov – prav tako potresno neustreznih z vidika statike, vendar za razliko od teh seveda niso tako visoki, niti nimajo tako veliko število prebivalcev oziroma stanovanj," pojasni Robert Kus z MOL. 

Katere stavbe so problematične, kako vedeti, ali je med njimi tudi stavba, v kateri živite ali delate, kako so videti raziskave potresne varnosti stavb, kaj preizkušajo, kako preizkušajo potresno varnost, pa tudi kakšne so podzemne naprave, s katerimi merimo potrese, kdaj in kako smo izboljšali sistem merjenja potresov in kaj te naprave zaznavajo skoraj vsak dan, kako delujejo? 26 opazovalnic za potrese imamo po državi. Kje so in kakšne? In še – zelo konkretni nasveti za čisto vsakega od nas – kako se odzvati, če se zgodi potres. Veste, kaj morate narediti in česa ne počnite? Če ste na ulici? In če ste v stavbi? 

Pogledali smo tudi, kaj  smo se naučili iz dveh potresov v Posočju oz. iz obnov, ki sta sledili. Obnova ponekod še ni končana. Kakšne so bile pomanjkljivosti doslej? Kako je potekala obnova?

Novinarka Brigita Potočnik je analizirala potresno varnost v naši državi, predvsem pa, kakšne so oziroma bi morale biti sistemske rešitve za potresno varnost, in tudi kako zagotoviti obnovo potresno nevarnih stavb, kje dobiti denar ...

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo!