Višanje temperature in dvigovanje gladine morja

"Kar zadeva prihodnost, nam modeli do leta 2100 napovedujejo dvig gladine morja v razponu med 30 in 100 cm, nekateri modeli celo več. – Kaj to v praksi pomeni za našo obalo? – 30 cm pomeni, da se pogostost poplav poveča za nekaj desetkrat, recimo za dvajsetkrat. Dvig srednje gladine za 1 m pa ob običajnem plimnem ciklu pomeni praktično vsakodnevno poplavo v  Piranu," pojasnjuje Matjaž Ličer novinarki Petri Čertanc Mavsar.

Z vedno pogostejšimi poplavami se spoprijemajo tudi v Benetkah. Z zelo ambicioznim projektom MOSE želijo preprečiti, da bi višanje gladine morja še bolj načelo mesto, ki ima že zdaj velike poplavne težave. V obdobjih visoke vode in močnega juga, pojasni Ličer, bi dvižne zapornice blokirale naraščajočo vodo in beneško laguno ločile od ostalega Jadrana. "To je dolgoročna rešitev, seveda pa ni brez težav. Če bi morali zapirati laguno zelo pogosto, bo imel lagunski ekosistem težave, ker se bo spremenila slanost v laguni."

Še večji vpliv na ekosistem pa ima temperatura morja. Doktorica oceanografije Danijela Marić Phannkuchen s Centra za raziskovanje morja v Rovinju pravi, da je eden od razlogov tudi nagel sezonski prehod, ki se odraža v morju. "Pomladi skoraj ni ... Nagle temperaturne spremembe ... To se odraža tudi v morju. Tisti organizmi, ki rastejo počasi, mikroalge recimo ... njih je zato veliko manj."

V Inšpektorju boste videli satelitsko izmerjene površinske temperature morja v Severnem Jadranu. In primerjavo med povprečjem 1991 – 2001 ter  2006 – 2016.   "Od 80. let do danes se je površinska temperatura Severnega Jadrana dvignila za stopinjo in pol. To se ne sliši veliko, ampak je treba imeti v mislih, da ima morje tisočkrat večjo  toplotno kapaciteto kot atmosfera, kar pomeni, da je zgornjih 10 m oceana ekvivaletno celotni atmosferi. 1,5 stopinje dviga temperature v Jadranu je zelo velika akumulacija toplote. To je, kot da bi imeli radiator pod atmosfero, ki se je malo segrel," pojasnjuje Ličer.

Redni profesor na fakulteti za pomorstvo in promet, morski biolog in potapljač z morske biološke postaje, doktor Lovrenc Lipej, opaža veliko tujerodnih vrst. Tudi vrste, ki so zaradi  tako imenovane tropikalizacije prišle v naše morje. Vse višje temperature pa vplivajo tudi na življenje tistih vrst, ki so na Severnem Jadranu že dolgo prisotne. Če se bo ta trend nadaljeval, bo življenje v morju precej drugačno, kot je danes. Jadranu do konca 21. stoletja študije napovedujejo dvig temperature za dodatni dve do 2,5 stopinje  Celzija, medtem ko v Vzhodnem Sredozemlju še kakšno stopinjo več.

Kako je z onesnaženostjo s plastiko in mikroplastiko – tudi o tem nocoj v Inšpektorju. In tudi o največji školjki Jadranskega morja – leščurju – bo govor. Gre za školjko, ki je sredozemski endemit. Za to vrsto  se je še pred kratkim zdelo, da je dovolj razširjena, zdaj pa je med zelo ogroženimi. Ogroža jo zanjo smrtonosni parazit, ki so ga najprej opazili ob španskih obalah in ki se je zelo hitro razširil po Jadranu. Kako leščurje rešujejo na Hrvaškem? Kako so videti pomori te školjke? In kako jih rešujejo slovenski znanstveniki? 

Tudi o tem nocoj v rubriki 24ur Inšpektor! Nocoj si torej oglejte drugi del dosjeja o Jadranskem morju. S pomočjo raziskovalcev in znanstvenikov, slovenskih in hrvaških, ga je pripravila novinarka Petra Čertanc Mavsar.