Vitamini in minerali – kdo naj jih jemlje, kdaj in koliko?

Urška Pavčnik je priljubljena blogerka, veliko piše o otrocih, o zdravi prehrani, o pomembnosti gibanja. V enem od svojih zapisov prejšnji teden je pripovedovala o vitaminskem napitku, ki ga daje svojima sinovoma Luki in Jaki. Obiskali smo jih v Hrastniku in preverili, katere vitamine in minerale dodaja svojima fantoma. Urška Pavčnik ob tem poudarja: "Žlička vitaminskega napitka, ki jo dobita vsako jutro, je podpora imunskemu sistemu in nič več kot to." Zato: kdaj in ali sploh otrokom dodajati vitamine in minerale? Kako je pri odraslih? Kakšen učinek ima intravenozna vitaminska terapija, na katero, kot kaže, prisega vse več slovenskih estradnic? In kaj velja za rekreativne športnike?

O vsem tem so za 24UR Inšpektor govorili ugledni strokovnjaki: vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in članica strokovne olimpijske ekipe v Tokiu Nada Rotovnik Kozjek. Pa družinska zdravnica Katarina Plausteiner Đorđević, Samo Kreft s Fakultete za farmacijo, Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Matej Dobravc Verbič iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

Ko govorimo o rekreativnem športu in rekreativnih športnikih, Nada Kozjek Rotovnik opozarja na prehranske pasti in pojasnjuje, zakaj je ključen zadosten prehranski vnos in zakaj se ga ne da nadomestiti s prehranskimi dopolnili, med katere sodijo tudi vitamini in minerali. Ponudba slednjih je na trgu iz leta v leto večja. Zato je Kreft s kolegi farmacevti in živilskimi tehnologi napisal priročnik, ki je namenjen tako strokovni kot laični javnosti. V njem so podrobno opisane lastnosti, delovanje, učinki, priporočene vrednosti, izvor posameznih vitaminov in mineralov. Ljudi je treba informirati, kaj naj jemljejo, kako, zakaj in koliko. In seveda, kdaj je dodajanje vitaminov in mineralov telesu sploh potrebno. "Nekaj je primerov, ko je potrebno. D-vitamina pozimi ne dobimo dovolj. Vitamin D je koristno jemati." Pri vitaminu D si zapomnite številko 20. Za otroke in mladostnike, stare od 1 do 14 let, namreč velja: 20 mikrogramov vitamina D na dan. Toliko naj ga dnevno zaužijejo tudi najstniki, stari od 15 do 18 let. Pa tudi odrasli med 19. in 65. letom starosti. Referenčna vrednost 20 mikrogramov dnevno velja tudi za ženske in moške, starejše od 65 let. To sta denimo dve kapljici vitamina D. Najbrž ste zasledili, da obstajata vitamin D2 in D3. D2 je rastlinskega izvora, D3 pa živalskega. Tisti torej, ki ne jejo mesa in živil živalskega izvora, izberejo D2, njegova učinkovitost pa je povsem primerljiva z D3.

"Ne gre, da bi sedel na kavču s čipsom v eni roki in C-vitaminom v drugi in pričakoval da bomo zdravi, to žal ne deluje"

Kaj pa ostali vitamini in minerali? Magnezij, kalcij, železo, selen, C-vitamin, B12 so denimo med bolj priljubljenimi. Je pametno imeti doma polne police takšnih dodatkov in jih uživati dnevno? Strokovnjaki so jasni: ob zdravi uravnoteženi prehrani, ki vsebuje vse skupine hranil: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe in vitamine ter minerale, dodajanje slednjih ni potrebno!

Katarina Plausteiner Đorđević se strinja, da je uravnotežena prehrana v današnjem času morda včasih težko izvedljiva. "Jeseni je smiselno narediti kako kuro s C-vitaminom, cinkom, selenom in vsem ostalim, da se okrepi imunski sistem, ne pa kot nadomestilo vsemu, kar podpira imunski istem. To so rekreacija, dovolj spanja, tekočine, počitek. Ne gre, da bi sedel na kavču s čipsom v eni roki in C-vitaminom v drugi in pričakoval, da bomo zdravi, to žal ne deluje."

Kaj pa intravenozna vitaminska terapija? Ta je najprej velik hit postala v Ameriki, nanjo so prisegale Madonna, Cindy Crawford, Jane Fonda. Na otoku ji je hvalospeve pela Adele. Pred leti je ta trend zaživel na Hrvaškem, zdaj je očitno dobivanje vitaminov v žilo moderno pri nas. Na tovrstno terapijo, kot kaže, hodijo številne slovenske estradnice, o tem objavljajo videoposnetke, o učinkih pišejo na družbenih omrežjih. Pa res učinkuje? Vsi mi namreč pogosto v želji po dobrem počutju hitro posežemo po izdelkih, ki obljubljajo hitre rešitve. Čeprav slednjih ni, ni bližnjic. Ni čudežev. Zato je ključno ozaveščanje, izobraževanje, informiranje.

V 24UR Inšpektor tudi o zavajajočih oglasih, ki se jih poslužujejo nekateri ponudniki prehranskih dopolnil. Takšno oglaševanje na NIJZ ostro obsojajo. "Kronični bolniki pa so tukaj dvakrat oškodovani, prvič imajo kronično bolezen, za katero morajo skrbeti, potem so pa še predmet agresivnega napada prodajalcev prehranskih dopolnil z obljubami o zdravljenju, blaženju simptomov, ampak to so lastnosti zdravila. Od prehranskega dopolnila ne moremo pričakovati ne ozdravitve, ne blaženja simptomov in ne zdravljenja bolezni," pojasnjuje Urška Blaznik. A v praksi se dogaja točno to. Matej Dobravc Verbič je skupaj s sodelavci v raziskavi, ki so jo opravili pri bolnikih z rakom prebavil, ugotovil: "Več kot 40 odstotkov bolnikov je vitamine in minerale jemalo s ciljem ozdravitve raka."

Pod črto torej velja: ne nasedajte lažnim obljubam. Razumljivo je, da v času vse večjih obremenitev premalo časa namenimo sebi, lastnemu počutju in zdravju. A hitrih rešitev v obliki kapsul, praškov, gelov in napitkov ni. Lahko nam pomagajo okrepiti imunski sistem, lahko vitamine in minerale dodajamo krajši čas. Naj pa to ne postane rutina. In nikar jih ne jemljite na lastno pest, brez predhodnega posveta s svojim zdravnikom. Tveganje je preveliko, ne le za vašo denarnico, pač pa predvsem in najbolj za vaše zdravje.

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.