Vlaganje je znova v trendu

Ne le da gre za tradicijo in okusen prigrizek, pač pa je vlaganje tudi trajnosten način, kako ohraniti viške hrane, ko je ta na voljo in tudi izven sezone jesti lokalno in zdravo. Kako se lotiti vlaganja od začetka do konca sta nam za 24UR Inšpektor pokazala Siniša Martin in Štefka Kop.

Letos je bila na primer zelo slaba letina kumaric kumaric za vlaganje, natančne številke še niso na voljo, jih je bilo pa kar težko kupiti na tržnicah. Pridelovalci so lani sicer kumarice za vlaganje gojili na 40 hektarjih površine. Pridelali so jih skoraj 500 ton, od tega so jih dve tretjini porabili sami, tretjina pa je bila namenjena tržni pridelavi.

Vložene kumarice so aktualne celo leto, veliko jih kupujemo decembra za praznične pojedine, imamo pa jih tako radi, da je to celo najbolj prodajan izdelek v trgovinah Spar. In te kumarice so vložene v Sloveniji. Večinoma pa gre za uvoz.

V prvih sedmih mesecih leta 2025 smo v Sloveniji uvozili 25-krat več vloženih kumaric, kot smo jih izvozili. Uvozili smo jih dobrih 2.705 ton, izvozili pa dobrih sto ton (107.656 kg). Največ vloženih kumaric smo uvozili iz Nemčije, in sicer dobrih 700 ton v vrednosti več kot milijon evrov.

Ne le kumarice, vlagamo lahko praktično vse. Takrat ko zraste, ko je neke zelenjave obilica in ne vemo več, kaj bi z njo. V ozimnico pa seveda sodijo tudi izdelki iz sadja, marmelade, kompoti, pa paradižnikov sok in ostali sokovi, pa tudi nepredelana zelenjava.

Zagotovo se še spomnite časov, ko smo jeseni kleti založili vsaj s krompirjem. Te navade je vedno manj. Na kmetiji Pr' Čižman ga za svoje stranke shranjujejo kar sami, pravi vodja kmetije Simon Zajc. Krompir pobirajo ročno, nato ga presortirajo in shranijo v kleti. Kjer pa morajo biti pravi pogoji.

''Najbolj pomembno je, da je v temi, ne sme biti svetlobe zato da ne pozeleni in zato da začne kaliti kasneje. Pomembna je tudi temperatura, idealna je okrog šest stopinj. Tudi vlaga je pomembna, ne sme biti presuho. Če je presuho, začne krompir izgubljat vlago in je mehek,'' pojasnjuje Simon Zajc.

Zelje ne sme zmrzniti, zato ga pobirajo pred prvim mrazom, okoli 1. novembra. Gojijo ga več sort, saj ga stranke kupujejo bodisi za vlaganje, bodisi za kisanje, za ribanje, za sarme. Za skladiščenje, torej za ozimnico, pa so najboljše kompaktne, zbite zeljne glave, ki zdržijo do poletja.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih so kmetje leta 2023 na živilskih trgih prodali 154 ton kislega zelja in 118 ton kisle repe iz lastne pridelave. Povprečna cena za kilogram kislega zelja je bila 2,64 eur, za kilogram kisle repe pa 2,51 eur.

Cenovno gledano se nam morda res ne splača delati svoje ozimnice, če nimamo vsaj svojega vrta, vsekakor pa je to zelo trajnostni način, da shranimo pridelke, ki bi drugače propadli, predvsem pa si tako tudi za zimo naredimo zalogo zdrave hrane, za katero vemo, kako je pridelana in od kod je prišla.