Vpis v srednje šole – točkomanija

Da je sistem vpisa slab, da povzroča stres učiteljem in učencem, stroka opozarja že več kot desetletje. "Ta krivica se dogaja že zelo dolgo, odkar je bilo ukinjeno eksterno ocenjevanje oziroma odkar se to ne upošteva pri vpisnem postopku," pravi direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko. Šolske ocene so v povprečju rastle za desetinko na vsakih 10 let, z epidemijo koronavirusa pa so dosegle svoj vrh in se približala štirki.

Petka ni enaka petki

"Petica na eni šoli ni enaka petici na drugi šoli, to je splošno znano dejstvo. Včasih je bilo tako, da je učitelj v prvem letniku vedel, kje naj začne, zdaj mora ugotoviti, kakšno znanje učenci imajo. To je resen sistemski problem, ki ga je treba začet reševati," opozarja Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana.

Vrzel med znanjem in ocenami kažejo tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja v zadnjem – 9. razredu osnovne šole. En del učencev z zaključeno oceno pet je test rešil slabše od nekaterih, ki so imeli zaključeno oceno dve. "Mi vemo iz bolj poglobljenih raziskav, da so razlike v zaključni oceni tudi znotraj osnovne šole – torej 9a ali 9b. Torej ni enota šola, enota je razred. Šola stoji in pade z učiteljem," pravi Darko Zupan, direktor Državnega izpitnega centra. Da so razlike v znanju otrok, ki se z enakim številom točk vpišejo v prvi letnik srednje šole, ogromne, opažajo tudi učitelji in ravnatelji. Nekateri učenci neupravičeno ostajajo zunaj želenih šol, ker imajo boljše znanje, a slabšo oceno. "Za vpis v neko gimnazijo recimo določa, ali je nekdo petkrat zadel koš od petih poskusov ali štirikrat. Pred leti smo nekateri vedeli, da to ni pravično," nadaljuje Zupan.

Znano je, da se v nekatere ljubljanske gimnazije učenci ne morejo vpisati, če imajo v treh letih le tri zaključene štirke, tudi v primeru, ko so zaradi trojke iz telovadbe ostali pred pragom željene srednje šole.

Številčne generacije, omejeno število vpisnih mest

Generacije so vse številčnejše – število devetošolcev, ki se vpisujejo v srednje šole, narašča že pet let in ta trend se ne bo umiril do leta 2027. Osnovno šolo letos zaključuje skoraj 1700 učencev več kot lani, pri tem je na voljo zgolj 360 več vpisnih mest. Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc pravi, da ne morejo vedno slediti trendu naraščanja in padanja generacij: "Dejstvo je, da ministrstvo vedno zagotovi pestro ponudbo vpisnih mest v vse programe, tako da vsako leto zagotovimo približno 4000 do 5000 več vpisnih mest, kolikor je kandidatov." To je številka za celotno Slovenijo, v Primorsko-notranjski regiji, Zasavju in Posavski regiji je vpisnih mest premalo. Poleg tega je pritisk na srednje šole v večjih mestih veliko večji kot denimo na podeželju.

V rubriki 24UR Inšpektor bomo govorili tudi o tem, kako socialno-ekonomski položaj vpliva na vpis otrok v srednje šole in kakšne spremembe se nam obetajo.

Celotno oddajo si lahko ogledate v arhivu VOYO.