Inšpektor

Vsak član gospodinjstva povprečno poje 27 kilogramov kruha na leto

Ljubljana, 03. 04. 2021 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
24UR Inšpektor
Komentarji
32

Na trgovskih policah je na desetine različnih vrst moke – od bele, črne, polnozrnate, 'kruhove' in ajdove do moke manitoba. Vsak član gospodinjstva v povprečju poje skoraj 27 kilogramov kruha na leto, slabih 7 kilogramov čajnega peciva in piškotov in dobrih 12 kilogramov kosmičev, zdroba in moke vseh vrst. Jemo kakovostno in zdravo? Je najdražje res tudi najboljše? Ste za velikonočno potico izbrali najprimernejšo moko? Se hit epidemije – drožemanija – nadaljuje?

Ste tudi vi med epidemijo začeli peči kruh? Tistega z drožmi, ki je postal pravi hit, ali pa navadnega s kvasom? Izbira mok na trgu je izjemno velika, različne so tudi cene, v ozadju pa prava znanost, ugotavlja novinarka rubrike 24UR Inšpektor, Petra Čertanc Mavsar

Na posestvu Maršet pri Vodicah družina Koželj pridela od 80 do 90 ton pšenice in manjši del drugih žit. Letno – na mlin na kamne – zmeljejo okoli 30 ton moke. Elizabeta Koželj pravi, da je zanimanja za moko izjemno veliko. "Mi meljemo vse sproti, naša moka nikoli ne stoji več kot en mesec."

Da so dobili dobro žito, iz katerega bo tudi moka dovolj dobra, je trajalo kar nekaj časa. Začeli so s pšenico, nato še z ajdo, piro, ržjo in ovsom. Ob tem Anže Koželj opozori: "Glavna stvar je kakovost žita suho, čisto žito brez škodljivcev in bolezni."

90 odstotkov kupljene moke je še vedno pšenične, in to bele

Bela moka ima najboljše tehnološke lastnosti – iz nje je najlažje narediti dober, puhast kruh, vendar je njena prehranska vrednost, pojasnjuje Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, majhna. Zato prehranski strokovnjaki svetujejo, naj živil iz bele moke jemo čim manj. "Zato, ker je ta moka zelo prečiščena. Vsebuje pretežno škrob, manj je zdravju koristnih snovi mineralov, vitaminov in vlaknin, ki jih je več v polnozrnati moki." A to še vedno ne pomeni, da je bela moka škodljiva, le uporabiti jo je treba za točno določene izdelke, denimo za potice in krofe. Moke je treba mešati med sabo – tako lahko dobimo dober izdelek, ki vsebuje tudi vlaknine in minerale. 

Kljub vse večji ozaveščenosti o polnovrednih mokah, pa tudi o mokah iz drugih žit je bela moka na trgovskih policah še vedno prodajni hit. Kar 90 odstotkov vse kupljene moke je še vedno pšenične, od tega 87 odstotkov bele. Sledi ji pirina moka v petih odstotkih, ki je v porastu, a je njen delež še vedno majhen, ostalih pet odstotkov odpade na vse moke iz ostalih žit.

Drožemanija

Domača peka je v zadnjem letu postala izjemno popularna. Kvasa je lani spomladi, ko je covid-19 postal naša realnost, na trgovskih policah nenehno primanjkovalo, kar je pripeljalo do novega trenda – droži. Da bi vzgojili dobre, močne droži, zaradi katerih bo vzhajal kruh, traja tudi do enega meseca. A ko jih enkrat imamo, je postopek, pravi Polona Klančnik Pola, ljubiteljica peke z drožmi in lastnica pekarne, enostaven. "Ta kruh je 'prebavljen', ima nizek glikemični indeks. Pri kruhu, narejenim z drožmi, ki je vzhajal več kot 20 ur, je na 100 gramov 12 miligramov glutena, ker so te naše bakterije vse presnovile namesto nas."

Zaradi fermentacije, ki razgrajuje fitinsko kislino, pa bo vaše telo lažji dostopalo do mineralov in vitaminov, ki so v moki. Prav tako se izognemo nenadnim skokom ravni sladkorja v krvi.

Novinarka Petra Čertanc Mavsar s Polono Klančnik Pola, ki je pokazala postopek peke kruha z drožmi.
Novinarka Petra Čertanc Mavsar s Polono Klančnik Pola, ki je pokazala postopek peke kruha z drožmi. FOTO: 24UR Inšpektor

Slovenci pridelamo kakovostno žito

Slovenija za svoje pekarske potrebe potrebuje med 150 in 180 tisoč ton pšenice. Toliko je tudi pridelamo na okoli 30 tisoč hektarjih. Vendar v Sloveniji ostaja manj kot polovica celotnega pridelka. Lani denimo le tretjina, vse ostalo je šlo na tuje trge, nekaj so kmetje obdržali doma, za živino. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ob tem poudari, da so "pridelovalci naredili en velik korak naprej, saj tudi doma znamo narediti dobro pšenico. Ko se kupuje na tujih trgih, pa se kupuje točno to, kar potrebujemo." Ker pšenica še zdaleč ni enaka pšenici in ker je kakovost moke odvisna predvsem od kakovosti pšenice. 

V Sloveniji imajo peki, zatrjuje Zagorčeva, izjemno visoke standarde. Pekovski izdelki, ki so na trgovskih policah, so narejeni iz različnih vrst žit, tudi polnozrnatih, in so kakovostni.

Redki odpoklici mok

Vzorčenja in inšpekcijski pregledi so pri mokah redni. Čeprav odpoklici niso pogosti, so težke kovine in plesni občasno le prisotne. V letu 2019 so na Upravi za varno hrano odpoklicali osem mok, leto kasneje dve moki in dva zdroba.

A pri tem, opozarjajo, do neskladnosti običajno pride že na njivi. Zato je dobra kmetijska praksa osnova za dobro surovino, pojasni Nadja Škrk. "Vemo, da lahko pride na njivi, če so tla onesnažena s težkimi kovinami. Lahko pride do nespoštovanja dobre kmetijske prakse in prekomernega apliciranja fitofarmacevtskih sredstev. Lahko pa tudi, ker kmetje ne spremljajo, kakšna je stopnja zrelosti. Po navadi so plesni tiste, ki predstavljajo največje tveganje pri samih žitih."

Zato, ko kupujete domačo moko, kupujete pri preverjenih kmetih, ki vedo, kako žito pridelati in kako ga ustrezno skladiščiti. Težava so lahko tudi pleveli, ki se pojavijo na robovih njiv. Če jih kmetje ne odstranijo, lahko zrna semen pristanejo v moki.

Katero vrsto in kateri tip za kaj uporabiti? Kakšen je prehranski vidik? Pridelava, vrsta žita, skladiščenje, način mletja – vse to pomembno prispeva k temu, kakšna bo moka in kakšen bo končni izdelek, ki ga bomo iz nje pripravili. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.

 

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ni_mi_vse_eno
04. 04. 2021 15.16
Naša civilizacija je zrasla na stepah, kjer se krave pasejo in trava, ki smo jo z naravno selekcijo vzgajali v žito. Zato imamo še vedno krave in v okolju, kjer prevladuje naravno gozd, smo ga umetno preoblikovali tako, da raste žito. Če bi naša civilizacija zrasla tu, v gozdnati evropi, potem bi danes v hlevih vzgajali košute, ki so veliko bolj prilagojene na naše okolje. Je pa res, da druga revolucija prišla iz amerike, koruza in krompir ... etc.
ni_mi_vse_eno
04. 04. 2021 15.13
27 kg ne drži za našo familijo. Vsak dan gre gre en kilogram in smo štirje. Je pa res, da doma pečeni kruh veliko bolj slasten.
dho
03. 04. 2021 15.27
Včasih se je pojedlo več kruha. manj pa mesa in drugih priboljškov. Hrana še nikoli ni bila tako poceni kot je danes. Hrane je v izobilju, kar je prav, ni pa prav, da se je toliko zavrže. Tudi v zavrženi hrani beležimo rekorde.
nikhrast
03. 04. 2021 14.43
-1
Drož, droži..., ni mi znan ta izraz, v angleščini je izraz sourdough, po slovensko bi rekel kislo testo. Samo to ni nič novega, saj se je ta kruh vedno našel po pekarijah vsaj tu na zahodu.
UND
03. 04. 2021 14.41
+1
Vsak teden imam naročen 2kg hleb pečen z domače pekarne pripeljano na dom.Otroci so na žemljicah žena kupuje kruh z neko parno peko. Tako da sam pojem cel hleb. Zdej pa računi. Višina 175 teža 95kg
daiči
03. 04. 2021 13.50
+1
Dol je en napisu na kruhu je clovestvo zraslo in res je temu tako. Kruh poganja tiste prave delovne ljudi, brez njega novodobni zelenavarji nebi imel ne bajt, ne cest, ne mostov, in ne avtomobilov, nc nebi blo. Se vsak k je kdaj fejst delal pa bil lacen zna cenit kruh.
disorderliness
03. 04. 2021 13.48
+1
Mene kar zaboli, ko razmišljam, kako kmalu tudi za kruh ne bo in bo možno samo še po poticah posegati.
Amasakul
03. 04. 2021 11.59
-7
V celem letu, če ga uspem pojest 1 kg je že velik, kje pa, da bi še 27 kg, sej nisem prašič.
dho
03. 04. 2021 15.45
+1
e-Bik, na kruh se boš spomnil, ko boš zares lačen, na vodo, pa žejen. (močno, lačen in žejen)
travc
03. 04. 2021 11.47
+1
Pridelamo kakovostno zito uvazamo pa buzaro.
silly
03. 04. 2021 11.23
+2
Na kruhu je človeštvo zraslo...
mertseger
03. 04. 2021 10.56
+8
27 kil ga jaz pojem v 2 mesecih
Uporabnik2066124
03. 04. 2021 10.40
+3
Malo se naredite izracun koliko zita pokupi Zito in pol boste hitro videli v kaksni zmoti ste z to svojo matematiko...... Logicno, da odstejete izvoz koncnih izdelkov
Hasta la victoria siempre
03. 04. 2021 10.27
+4
jz ga pojem cca.pol kile na dan,torej 15kg na mesec ali 180kg na leto,simple.
DianaMul
03. 04. 2021 10.11
+2
Ne jem kruha ! samo žemlje..
Zdravko Babić
03. 04. 2021 10.01
-5
Kaj jokate? Cepite se da bokonec epidemije.
slayer2
03. 04. 2021 13.34
+2
slayer2
03. 04. 2021 09.42
+5
Kmalu tudi za kruh ne bomo imeli!!!
Uporabnik2066124
03. 04. 2021 09.37
+10
Cisto zavajanje.... 27kg kruha na leto pomeni priblizno 100g na dan. Torej v povprecju pojemo bageto v 6 dneh........ Pa vi se sploh ne zavedate, da pol drzavljanov kruh pece doma, predvsem na podezelju......
DianaMul
03. 04. 2021 10.12
+1
DianaMul
03. 04. 2021 10.12
+1
malaraja
03. 04. 2021 10.23
-2
Ljudje smo različni. Eni imamo bageto cel teden, včasih še ta ostane. Pri nas pojemo res malo kruha.
Uporabnik2066124
03. 04. 2021 10.52
+2
Malaraja.......mi kruh pecemo dama in 10kg nam ne zadostuje za 7 dni........
Želko Kacin
03. 04. 2021 09.34
+3
politiki pa 27kg mesa
Fulano in Beltrano
03. 04. 2021 08.34
-6
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je takih parov, kjer oba prejmeta v službi 6.12 evra za malico, kar je mesečno okoli 260 evrov ali več, ta denar pomečeta na sendviče najnižje kvalitete,vode, sladkane vode, čokoladice, ajriš kofetke, čaščenje vseh, ki so v tistem trenutku okoli avtomata...petem pa jamrata, da z manj kot 200 evrov ne prideta skozi mesec v živilski trgovini...
Očalar007
03. 04. 2021 08.32
+12
Kdo je to računal 😧 ste vsi na bolniškem, pa ste dali članke v vrtec da jih malčki pišejo.