V brunarici na vhodu v Domžale se večkrat tedensko zbirajo člani motorističnega kluba. Med njimi sta tudi Primož in Žare, motorista z več desetletji izkušenj. Motor za njiju ni zgolj prevozno sredstvo, temveč stil življenja. Družba, razgledi in občutek svobode so razlogi, zaradi katerih se vedno znova vračajo na motor.
Prav izkušeni motoristi opozarjajo, da se razmere na cestah spreminjajo. Motorji so močnejši, hitrosti višje, voznikov pa vse več.
Posebej nevaren je začetek motoristične sezone. Po več mesecih brez vožnje so refleksi počasnejši, občutek za motor slabši. "Moraš se spet nazaj privaditi na motor. Če pet mesecev nisi bil na motorju, moraš malo na polčasi, da nazaj ujameš ritem," razlaga Žare Veršič.
Ceste so pogosto poškodovane od zime, asfalt je razpokan, na vozišču so še vedno ostanki peska, ki je pogosto razlog za zdrse in padce.
Črna statistika, ki ne pojenja
Podatki kažejo, da število prometnih nesreč med motoristi narašča. Čeprav gre v večini primerov za lažje poškodbe, so posledice številnih nesreč hude in trajne.
V UKC Ljubljana so letos do zdaj obravnavali več kot sto poškodovanih motoristov. Še posebej zaskrbljujoče je, da se spreminja profil motoristov. "Vsako leto je več takih, ki pridobi vozniško dovoljenje za A-kategorijo, starejših moških, nad 45 let. Ti imajo tudi zadostna stredstva, da si zagotovijo močnejši motor", pojasnjuje direktorica javne agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
To potrjuje tudi statistika. Pred desetimi leti je bila povprečna starost umrlih motoristov okoli 36 let, danes pa se približuje 50. letom.
Trenutek, ki spremeni življenje
Kristjan Peljhan se dneva nesreče spominja zelo natančno. Bil je običajen junijski dan. Zjutraj se je z motorjem odpravil iz Idrije proti Logatcu. Cesto je poznal odlično. "Bilo je lepo vreme. Prav luštno se je bilo peljati," pravi.
Na enem od ovinkov mu je zdrsnilo. Motor je izgubil oprijem. "Poškodoval sem si kolk in hrbtenjačo. Takoj sem ugotovil, da nog ne čutim", pravi Kristjan. Sledila so leta rehabilitacije.
Njegova zgodba še zdaleč ni osamljena. Za statističnimi številkami so številne zgodbe motoristov in njihovih svojcev, ki puščajo trajne posledice. Lani je bilo v Sloveniji hudo telesno poškodovanih 175 motoristov. "Zlomi hrbtenice, paraplegija, poškodbe medenice, poškodbe glave, trebušnih organov, kar potrebuje nekaj zdravljenja in operativne posege ter celostno rehabilitacijo," pojasnjuje travmatorlog Radoš Vidmar.
Koliko lahko pomaga infrastruktura?
Posledice prometnih nesreč so odvisne od tega, kaj motorista čaka v obcestju pravi dr. Tomaž Tolazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. "Ali bo trčil v tog objekt ali pa bo infrastruktura ublažila posledice."
Slovenija je med prvimi evropskimi državami začela uvajati posebne zaščitne ukrepe za motoriste.
Na nekaterih regionalnih cestah so postavili dodatne zaščitne lamele pod varnostnimi ograjami, ki zmanjšujejo možnost smrtonosnega trka v kovinske stebre. Plastični stebrički in dodatna signalizacija opozarjajo motoriste na nevarne odseke, tlakovane bankine pa preprečujejo nanos preska na vozišče.
Za več kot polovico nesreč pa so motoristi krivi sami. Kaj lahko naredijo za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu pa v tokratni rubriki 24UR Inšpektor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.