"Vse se je dogajalo ob alkoholu"

Do alkohola imamo dvojen odnos

Novinarka Petra Čertanc Mavsar je za tokratno rubriko 24UR Inšpektor o odnosu do alkohola govorila s strokovnjaki in zdravljenimi alkoholiki ter preverjala, kako dostopen je alkohol mladoletnim.

Gre za nacionalno patologijo, opozarja dr. Mirjana Radovanovič, predstojnica enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na ljubljanski univerzitetni psihiatrični kliniki. Vsak deseti odrasli bo enkrat v času svojega življenja izpolnil kriterije za bolezensko odvisnost od alkohola.  Kot družba smo do pitja izjemno tolerantni, opozarja stroka, a le, dokler ne pride do resnih težav. "Ko nekdo aktivno pije, ljudje velikokrat rečejo, da je malo ubog, da ima težave, da ima vsak pravico do slabega dne. Ko se izve, da gre za bolezen, ko se je oseba pripravljena s to boleznijo soočiti in si pomagati, pa pride do preobrata, takšen človek je lahko socialno izločen, je vir občutkov krivde in sramu znotraj širše družine," dodaja dr. Radovanovič.  

Od trenutka, ko posameznik spozna, da ima s pitjem težave, do trenutka, ko se odloči za zdravljenje, po navadi mine od devet do deset let. Za 24ur Inšpektor je svojo zgodbo delil Ivan Lišter, zdravljeni alkoholik, ki se je po letih pitja in odvisnosti odločil, da bo živel drugače: "Vse bolj mi je pozornost uhajala k alkoholu. Vse, kar se je dogajalo, se je dogajalo ob alkoholu. Naj je bilo veselje ali žalost, zmeraj je bil alkohol. Sam pri sebi sem vedel, da to ni v redu, vendar je bila moč alkohola in teh užitkov prevelika. Naslednji dan sicer ni bilo prijetno."

Ko raziskovanje postane odvisnost

Skrb vzbujajoče je pitje mladih – skoraj polovica slovenskih 15-letnikov je dejala, da je alkohol pila že pri 13 letih, vsaj četrtina 17-letnikov pa alkoholne pijače pije redno.  Študije kažejo, da kar tri četrt mladih v stik z alkoholom prvič pride v domačem okolju. "V družinah, v katerih imajo starši kritičen odnos do alkohola in to znajo sporočiti mladim, je pitja alkohola pri mladostnikih veliko manj kot v družinah, v katerih vlada permisiven odnos in v katerih starši dovolijo pitje ali denimo menijo, da je bolje, da pijejo z njimi kot pa sami. In pitja je več tudi, če so starši strogi in prepovedujejo," pojasni dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Do alkohola pa mladostniki brez večjih težav dostopajo tudi zunaj domačega okolja. Kljub prepovedi prodaje mladoletnim ga kupijo v trgovinah ali na bencinskih servisih. Mladinska organizacija Brez izgovora  je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije pod drobnogled vzela tudi živila, ki vsebujejo alkohol in so po navadi dostopna tudi najmlajšim otrokom, saj stojijo na spodnjih trgovskih policah, zanje pa ne velja prepoved prodaje. "Nekatera živila, posebej določene bonboniere, imajo precejšnjo vsebnost alkohola. Če bi 10-letnica zaužila malo več kot eno škatlo teh bonbonov, bi zaužila eno merico alkohola, to je 10 gramov čistega etanola, ta količila pa bi jo lahko opila," opozarja Nina Rogelj Peloza iz organizacije Brez izgovora.

Med epidemijo več alkohola

Epidemija je na vseh nas pustila določene posledice. Tudi uživanje alkohola se je v tem času, kažejo raziskave, povečalo. Alkoholni oddelki na psihiatričnih klinikah po državi so bili več mesecev zaprti, klubi zdravljenih alkoholikov so srečanja prvič v zgodovini izvajali v okrnjeni obliki, po telefonu in spletu. "Konec lanskega leta smo začeli beležiti večje število recidivov, več primerov ponovnega pitja in 'spodrsljajev'," pravi Teja Kumar iz Zveze klubov zdravljenih alkoholikov.

Povečanje deleža alkoholiziranih voznikov na naših cestah pa opažajo tudi policisti. "Kot sodobna družba takega početja ne smemo tolerirati in dopustiti. Vsak pri sebi naj pomisli, kakšne posledice ima takšno početje," sporoča Robert Vehovec iz Uprave uniformirane policije.

Alkohol še vedno trikrat pogosteje pijejo moški kot ženske, a v zadnjem letu se ta razlika zmanjšuje. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.