Volkovi se gibljejo tam, kjer imajo hrano. Ker se v zimskih mesecih jelenjad pomika nižje proti dolinam in naseljem, volk sledi svojemu plenu, kar pomeni, da se tudi on približa poseljenim območjem. Florijan Peternelj, rejec goveda iz Ilirske Bistrice, je volkove posnel na pašniku, kjer se pasejo njegove krave in teleta. Povsem se približajo ogradi, a se potem zaradi električne napetosti umaknejo. Pokazal nam je fotografije ostankov njegovih živali, ki so jih napadli in pojedli volkovi.
V minulih letih je bilo takšnih napadov toliko, da jih je nehal šteti. "Veliko primerov smo imeli takšnih, ko ni ostalo nič od teleta, niti številka na ušesu. Ostalo je le nekaj dlak in krvi na tleh, to je bilo vse." Država rejcem, ki izgubijo živali zaradi napadov volkov in drugih zveri, pomaga s sofinanciranjem pri nakupu zaščitnih ograj. A težava je, opozarja Peternelj: "Kdo bo te ograje vzdrževal. Če želimo nočne obore, 40 glav živine ne gre v takšno oboro. To pomeni, da moramo obore prilagajati, premikati, kositi travo, postavljati elektriko. To je ogromno dela, ki ga nihče ne vidi."
Zaščita živine pred volkovi
Na pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo: "V zakonodaji imamo določeno, da mora kmet za zaščito živine najprej poskrbeti sam, potem pa s pomočjo pristopimo mi. Pomagamo mu z nasveti in subvencijo za nakup zaščitne opreme." Volkove država varuje. V dinarskem svetu se kmetje nekoliko lažje zaščitijo pred njimi, ker je teren položnejši, tam praviloma uporabljajo zaščitne ograje in pastirske pse. V alpskem svetu, kjer zaradi pojava omenjenih tropov volkov pričakujejo konflikte in napade na visokogorskih pašnikih, pa je to nekoliko težje, pojasnjuje Tomaž Berce z zavoda za gozdove: "Nakloni so višji, težko je postaviti ograjo čez celo območje, to je nerealno. Ne moremo pričakovati, da bodo vsi ukrepi padli na pleča kmetov. Volk je plenilec in če živina ni zaščitena, je pričakovati, da se bodo škode pojavljale."
Izjemni odstreli
V zadnjih desetih letih je država izplačala za dober milijon in pol evrov odškodnin. Kmetje so zaradi napadov volkov vložili 2635 odškodninskih zahtevkov, 2465 jih je država odobrila. A ko kmet ostane brez živine, ostane brez plemenskega materiala, brez mesa za prodajo, veriga se pretrga, posel trpi. Pašne živali že nekaj let spremljajo s telemetričnimi ovratnicami, vedo torej, kje se gibljejo krave, ovce in koze. Da bi vedeli, kje se gibljejo volčji tropi, bi morali volkove odloviti – to pomeni ujeti, uspavati, jim namestiti ovratnice in jih spustiti nazaj v divjino. A odlov volka je izjemno zahteven in dolgotrajen. V Triglavskem narodnem parku so zato jasni: "Če bomo imeli ponavljajoče se napade volkov na živino, nimamo nikakršnih zadržkov, da se takšne živali ne bi odstranilo iz prostora." Z drugimi besedami, da se volkov ne bi odstrelilo.
Kakšne so značilnosti volka?
Volk, latinsko Canis lupus, je največji predstavnik družine psov in drugi največji plenilec pri nas. Ima od 100 do 200 centimetrov dolgo telo, visok je od 45 do 75 centimetrov. Samci so lahko tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo vse od 20 pa do 80 kilogramov. Volk ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač. "Ko volka vidimo od blizu, smo kar presenečeni, ker je malenkost večji, kot bi si ga predstavljali samo po podatku o njegovi masi," za 24UR Inšpektor razlaga Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete. Že leta preučuje volkove, njihovo vedenje in etologijo. Volkovi se parijo enkrat letno, pari se le vodilni par v tropu. V enem leglu je od pet do osem mladičev. Od drugih zveri se volkovi razlikujejo v tem, da so socialne, družinske živali, ki učinkovito plenijo tudi velik plen.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.