Družina, kot so Jakšetovi, je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Tina in Klemen Jakše imata namreč sedem otrok, starih od 18 mesecev do 15 let. "Kot otrok sem velikokrat govorila, da bom imela sedem otrok," pripoveduje Tina. Njen soprog pa takšnih načrtov sprva ni imel. "Izhajam iz družine, kjer sva dva otroka. Skozi zakonsko pot s Tino pa sem počasi tudi jaz spremenil pogled na vse skupaj. Tako da se je z vsakim otrokom porodila želja po še."
Družin z več kot šestimi otroci je sicer v Sloveniji le peščica. Leta 2021 jih je bilo po podatkih statističnega urada 467, kar je manj kot desetina odstotka. Največ, 226.595, je bilo družin z enim otrokom.
"V Sloveniji se je uveljavila norma, da si mladi želijo v povprečju enega do dva otroka. Tistih, ki si želijo tri ali več otrok, je razmeroma malo," pojasnjuje strokovnjak za demografijo z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Janez Malačič.
Otrok je danes postal projekt, pripoveduje Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo. "Otrok ni več nekaj, kar imaš, ker se to pričakuje. Starši danes veliko vlagamo v otroke, ne samo sredstev, pač pa namenjamo tudi veliko časa. In ta otrokocentričen pogled na otroka v sedanjih sodobnih družbah je ključen za to, da se v razvitih državah ljudje odločajo za enega ali dva otroka."
Da so se časi v zadnjih 50 letih precej spremenili, pritrjuje Bogdana Herman, upokojena profesorica slavistike, pesnica in pevka. "Ko sem jaz rodila, sem imela 26 let. To je že podatek, ki se ne ujema z današnjim. Danes rojevajo ženske praviloma pozneje. Drugi podatek je pa mogoče najbolj pomemben. To je podatek, da smo mi, rojeni leto, dve ali tri po drugi svetovni vojni, pred sabo videli vse, samo ne razdora in pomanjkanja. Časi so bili tedaj precej svetlejši."
Povprečna starost žensk ob rojstvu otrok se povečuje vse od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, ženske so se zaradi družbenih in gospodarskih razmer tedaj začele odločati za materinstvo v kasnejših letih, posledično pa tudi za manj otrok. Matere so ob rojstvu prvega otroka dandanes skoraj sedem let starejše, kot so bile pred 40 leti.
Kaj pa družinska politika? Bi lahko ta spodbudila ljudi, da bi se odločali za več otrok? "Trenutna ureditev je preslaba za družine," je prepričan Klemen Jakše. "Midva dejansko ne moreva dobiti kredita, ne moreva priti do neprofitnega najemniškega stanovanja. Trenutno imava to srečo, da lahko živiva v zgornji enoti pri tastu, ampak to ni dolgoročna rešitev."
Da so mladim dostopna stanovanja ena glavnih težav, je znano. O tem poročamo že leta. Tudi zato, pojasnjuje Barbara Kobal Tomc, mladi dolgo ostajajo doma. "Zelo pozno se odselijo od doma v primerjavi z drugimi državami, hkrati pa imamo nadpovprečno stopnjo vključenosti v izobraževanje, kar pravzaprav na nek način odlaga odraslost. Odloženo starševstvo je nekako glavni temelj tega, da je rodnost nizka."
A večjih sprememb, dodaja Barbara Bratuž Ferk, tudi z morebitnimi spremembami družinske politike ni pričakovati. "Mislim, da je treba živeti s tem demografskim stanjem, ki ga imamo. In potem nekako prilagajati druge dele družbe. Povečanje rodnosti po mojem mnenju skoraj ni realno."
Kako pa na demografske izzive gleda minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Načrtuje vlada kakšne spremembe? Kaj upad rojstev pomeni za trg dela, zdravstveni sistem, pokojnine? Tudi o tem v rubriki 24UR Inšpektor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.