Zdravilišča za bolj kakovostno življenje

Vaje, razgibavanje, bazeni, terapije. Nabiti seznami z urniki, terapevti, polnimi dvoranami. Tipično zdraviliško dopoldne. Vernesov cilj po rupturi meniskusa, ki so mu ga kirurgi zašili, je čim prej usposobiti koleno za vsakodnevne obremenitve. Iztok je na rehabilitaciji po operaciji raka prostate. To sta le dva primera. Lani se je na stroške ZZZS v zdravilišču zdravilo več kot 42 tisoč pacientov, 17 tisoč več kot pred desetimi leti. "Več je operacij kolena, več je operacij kolka, kot je bilo pred leti. Tudi zaradi pričakovanj pacientov po njihovi funkcionalni zmogljivosti tudi v starejši dobi", pojasnjuje Mario Bartolac z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Število pacientov s kožnimi boleznimi se je v desetih letih več kot potrojilo, večje je število bolnikov z boleznimi dihal. Zdravilišča vse pogosteje rehabilitirajo tudi nevrološke bolnike ter paciente po poškodbah in operacijah gibalnega sistema.

Kdo vse je upravičen do zdraviliškega zdravljenja? Anže in Enej sta enojajčna dvojčka. Rojena prezgodaj, oba z diagnozo cerebralne paralize. Po treh letih sta se vrnila na rehabilitacijo na Debeli rtič – v edino slovensko mladinsko zdravilišče. "Take osebe potrebujejo fizioterapijo vsak dan, da ne prihaja do kontraktur, ker so potem potrebne operacije", pojasnjuje njuna mama Darija Strazberger. Zdravstvena komisija jim namreč lani ni odobrila zdravljenja. Po dveh neuspelih pritožbah sta se starša odločila za tožbo proti ZZZS.

Zdravilišča so pomemben del slovenskega turizma. V slovenskih zdraviliških občinah je bilo lani ustvarjenih približno milijon turističnih prihodov in skoraj 3,4 milijona prenočitev. Gostje iščejo predvsem hitro regeneracijo in načine, kako bolje skrbeti zase.

Potrebe po zdraviliškem zdravljenju so vse večje. V rubriki 24ur Inšpektor o tem, kako se temu prilagajamo? Smo konkurenčni za turiste, ki ne želijo zgolj oddiha, temveč dobro počutje? Zdravje namreč vse bolj razumemo celovito. Kot skrb za to, kako živimo vsak dan.