Zakaj je konoplja stigmatizirana kot droga tudi na področju medicine, zakaj smo iz rok izpustili izjemno dobičkonosen posel industrijske konoplje in na stežaj vrata odprli tujcem, zakaj tega pristojni nikakor ne uredijo sistemsko in pustijo, da cveti črni trg, ki dopušča zlorabe? To so izhodiščna vprašanja, na katera bo v tokratni rubriki 24UR Inšpektor odgovorila novinarka Irena Pan. Posnela je izpovedi bolnic, ki jima je konoplja, kot pravita, rešila življenje, in se pogovarjala z zdravniki, znanstveniki, pridelovalci.
Medicinska konoplja
Pred osmimi leti so Ireni Linzner diagnosticirali raka na črevesju. Sledila je operacija, dobila je biološka zdravila, čez leto dni nova diagnoza, rak se je razširil še na mehur. Prijatelj ji je predlagal, naj poskusi še z izvlečki iz konoplje, zato sta se z možem srečala z enim od proizvajalcev na črnem trgu in se odločila za zdravljenje s konopljo. Po mesecu dni uporabe svečk s konopljino smolo in novi operaciji je s strahom čakala še na dodatno kemoterapijo ali obsevanje, ki so ju zdravniki prej napovedali kot zelo verjetno možnost. Izvidi pa presenetljivi. "Ni več zasevkov. Sedem let je od takrat, redno hodim na kontrole. Sem prepričana, da če bi jaz vedela za konopljo že pred prvo operacijo, druga operacija sploh ne bi bila potrebna."
S podobno dilemo se je soočala tudi Lidija Dečko, ki so ji pred 30 leti diagnosticirali Crohnovo bolezen. Po štirih neuspešnih operacijah so ji ponudili biološko zdravilo. "Pa sem dobila tak anafilaktični šok, da sem skoraj umrla, zato sem ga prenehala jemati." 13 operacij kasneje bi morala spet jemati biološko zdravilo, a se je odločila, da najprej poskusi še s konopljo. Njena bolezen je zdaj že nekaj let v remisiji. "Štiri leta sem redno jedla smolo, da sem prišla do tega rezultata."
Nista edini, pove onkologinja Jožica Červek, onkoloških bolnikov, ki uporabljajo konopljine izvlečke, je že več kot tistih, ki jih ne. "Objektivnih podatkov nimamo, toda dokaj realne ocene so, da jih je od 60 do 70 odstotkov." V Sloveniji naj bi bilo kakšnih 10 tisoč bolnikov, po nekaterih ocenah precej več, ki se trenutno samozdravijo z izvlečki iz konoplje. Pomagali naj bi pri 46 različnih težavah, najpogosteje za rakava obolenja, kronične bolečine, motnje spanja, depresijo, gastritis, alergije …
Ker pri nas to ni regulirano oziroma je celo prepovedano, črni trg cveti. Večje je zanimanje, več je tudi prevarantov, ki izkoriščajo stisko ljudi, potrdi Tanja Bagar z Inštituta za kanabinoide. "Jaz sem imela ljudi iz okolice, ki so kupili smolo in jo prinesli k meni ter rekli Tanja, lej, kaj sem kupil. In bilo je običajno olje iz semen, zanj pa so plačali 1000 evrov. Črni trg prinaša ogromno pasti in ljudi, ki izkoriščajo situacijo."
Kanabinoidi niso čudežno zdravilo za vse težave, lahko pa pomagajo
Konopljino olje iz semen je sicer odlična hrana, kanabinoidi, snovi, ki naj bi pomagale pri različnih boleznih, pa v njih ni. Konoplja ima namreč več kot tisoč biološko aktivnih molekul, od tega več kot 140 kanabinoidov, ki se nahajajo samo v cvetovih. Najbolj raziskana sta THC, saj ima ob večjih odmerkih psihoaktivne učinke, in pa trenutno popularni CBD, ki pa ne povzroča omamljenosti.
Tudi če boste na črnem trgu kupili konopljine izvlečke, to še ne pomeni, da vam bodo zares pomagali pri vaši težavi, saj je učinkovanje odvisno od razmerij med posameznimi kanabinoidi, ki pa so lahko pri vsaki konoplji povsem različna, pravi Željko Perdija, trenutno eden redkih zdravnikov, na katerega se lahko bolniki, ki uporabljajo konopljine kanabinoide kot dodatno zdravljenje, obrnejo po nasvet. Kanabinoidi niso čudežno zdravilo za vse težave, lahko pa pomagajo, pravi. "To se dostikrat pozablja in to je zato pomembno, kaj daš, kakšne odmerke daješ, kakšna razmerja, popolnoma enako kot pri medicini. In potem je treba spremljati učinke pri pacientu in seveda tudi interakcijo z drugimi zdravili, to se dostikrat pozablja."
Industrijska konoplja
Pri industrijski in medicinski konoplji gre namreč za enako rastlino, razlika je le v vsebnosti THC-ja, ki ga je pri industrijski lahko le 0,2 odstotka. Konopljarska industrija je nekoč zlahka konkurirala lesni, tekstilni, naftni in drugim. Iz konoplje je mogoče narediti več kot 25 tisoč izdelkov, od hrane do vlaken za obleke in vrvi, gradbeni material in drugo.
Po prihodu sintetičnih snovi so jo najprej v Ameriki, potem pa tudi drugod, uvrstili med najhujše droge. Danes so jo skoraj povsod po svetu, tudi pri nas, že dali s tega seznama. In konoplja je v zadnjih nekaj letih spet postala milijardni posel, priznavajo v Cannagizu – gospodarskem združenju za konopljo. Gorazd Reberšak pravi, da se lahko na enem hektarju pridobi "za 150 tisoč evrov dobička, kar je več od katere koli druge poljščine pri nas."
Najbolj dobičkonosni so sicer izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, saj ta ne povzroča omamljenosti, pomagal naj bi pri številnih boleznih, tudi dermatoloških težavah, zato je postal izjemno popularen tudi v kozmetiki. Le da pri nas kmetom ekstrakcija CBD-ja iz konopljinih cvetov ni dovoljena. Reberšak opozori: "Ponavlja se nam zgodba s stiskanjem solatnega olja iz konopljinih semen, do leta 2017 ga je bilo v Sloveniji prepovedano stiskati."
Potem ko je svetovna zdravstvena organizacija potrdila, da ni dokazov o zlorabi in škodljivosti CBD-ja, je trg v Evropi eksplodiral, vsako leto se poveča za 40 odstotkov. In kako je v Sloveniji? Izveste v oddaji 24UR in rubriki Inšpektor z Ireno Pan.
Celoten prispevek je na voljo na Voyo.
KOMENTARJI (141)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.