Zlorabe: nudenje fizioterapije na daljavo najtežjim, nevrološkim bolnikom

Posledice terapij, ki jih izvajajo neusposobljeni terapevti, šarlatani, so lahko izjemno hude. Dragih terapij pri priznanih zasebnikih pa si vsi ne morejo privoščiti. In vse to so posledice absurdnih pravil v javni mreži, ki ne deluje dobro in ni po meri bolnika. To izjemno kompleksno, zapleteno javno mrežo fizioterapije ste spoznali v prvem delu preteklo soboto, skupaj s sogovorniki pa jo je v rubriki 24UR Inšpektor z analizo zaokrožila novinarka Maja Sodja. 

Zlorabe 

Da je ravno v času epidemije tovrstnih zlorab še več, opozarja fizioterapevtka Tinka Rajher Boštjan, ki dela predvsem z nevrološkimi bolniki. Šokiralo jo je dejstvo, da so takšnim bolnikom nekateri ponujali fizioterapijo na daljavo. "Tu vidim veliko težav. Verjetno gre za pomanjkanje strokovnega znanja osebe, ki to ponuja, ker vemo, da se moramo fizioterapevti izobraževati tudi po diplomi. Ti bolniki že tako potrebujejo pomoč, da lahko izvedejo neko aktivnost, in če mi ne ocenimo njihove izvedbe – ne na daljavo, ampak tako, da začutimo, kako oseba neko stvar izvaja – bodo oni zelo težko izvedli neko vajo."

A pozor, to ne pomeni, da fizioterapija na daljavo ni možna. Pri tistih bolnikih, ki so že bili pri fizioterapevtu in ki vaje že obvladajo, je tudi terapija na daljavo učinkovita. V času koronskega zaprtja so preko spletnih aplikacij celo ocenjevali napredek, a treba je vedeti, da je bilo dvomesečno zaprtje marca in aprila lani izredno. Janez Špoljar iz Združenja fizioterapevtov poudari: "V normalnih časih seveda predlagamo, da večji del obravnav poteka v živo, ena ali dve pa potekata na daljavo." Prav zato vse oblike zlorab in zavajanj ostro obsojajo. Na posebnem letaku so tako zapisali, da se za fizioterapevte razglašajo tudi posamezniki, ki nimajo veljavne diplome študijskega programa fizioterapija, podiplomskega pripravništva in državnega strokovnega izpita. To pa so temelji strokovne obravnave, poudarja Janez Špoljar, čeprav je ministrstvo za zdravje obvezno pripravništvo želelo ukiniti. "Menimo, da je šestmesečno pripravništvo, ki je bilo nekoč devetmesečno, ključno za vstop na delovni trg fizioterapevtov."

Kaznovanje vseh tistih, ki se izdajajo za fizioterapevte, čeprav to niso, je eden od sistemskih ukrepov za ureditev področja fizioterapije, ki jih Združenje predlaga državi. 

Dolge čakalne dobe

Da je področje fizioterapije treba sistemsko urediti, govorijo tudi podatki o čakalnih dobah. Te so po državi zelo različne. Epidemija je še zmanjšala dostopnost fizioterapevtske obravnave. Februarja 2020, pred epidemijo torej, je na primarni ravni čakalo okoli 40 tisoč ljudi, leto kasneje pa okoli 25 tisoč, skoraj polovica manj. Ta številka ni realna, opozarja koncesionarka Valerija Pretnar Ramovš. Ta številka ne pomeni, da toliko manj ljudi potrebuje fizioterapijo, pač pa da bolniki niso dobili delovnih nalogov zanjo, ker je bil dostop do družinskih zdravnikov, ki te naloge izdajajo, močno omejen. In posledice? "Prihajajo pacienti, ki so bili doma brez oskrbe, tudi po poškodbah, po operacijah, ampak če pacient dva meseca po operaciji nič ne dela, je situacija taka, da v zdravilišču ne pridejo do rezultatov, saj niti ne morejo, potem je pacient napoten v ambulanto, podaljšujejo se bolniški staleži, seveda pa je še največja težava stanje pacienta."

To, da nekateri bolniki niso mogli priti do svojega družinskega zdravnika ali pa do njega niso prišli pravočasno, opažajo tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, pripoveduje strokovna direktorica Metka Moharić. "Dejstvo je, da smo preobremenjeni, da komaj dohajamo zadeve. Tudi v tem koronskem času, ko primarna raven v nekaterih segmentih ni delovala, so si ljudje želeli priti k nam na terapije. Zdravniki na primarni ravni so te stvari do neke mere zavirali, kar se jasno kaže v manjšem številu izdanih napotnic za obravnavo v naši ustanovi."

Zbranih podatkov o številu izdanih delovnih nalogov nima nihče. Je pa to, na kar opozarjajo v Soči, vidno iz podatkov o številu fizioterapevtskih obravnav. Teh je bilo leta 2019 skoraj 189 tisoč, leta 2020 pa okoli 166 600 – 22 tisoč manj. V predkoronskem letu je bilo na fizioterapiji nekaj več kot 156 tisoč bolnikov, lani pa 128 tisoč – to pomeni 28 tisoč manj.

Cene prve obravnave pri zasebnikih: v Ljubljani 80 evrov, v Murski Soboti 40

Javna mreža je stihijska, nobene strategije ni, kako jo urediti, zato so fizioterapevti in fizioterapevtke po regijah kljub enotnemu normativu različno obremenjeni – nekateri imajo dolge čakalne dobe dolge, drugi ne. Bolniki, ki si to lahko privoščijo, se pogosto tudi zaradi neurejenega javnega zdravstva, ki lahko vpliva na kakovost obravnave, odločijo za zasebnike. V Ljubljani denimo prvi ambulantni pregled z manualno terapijo pri enem od bolj znanih in priznanih fizioterapevtov stane 80 evrov. V Murski Soboti takšna storitev stane pol manj. Povprečna cena se torej giblje okoli 60 evrov. In če to številko pomnožimo s šestimi terapijami – toliko jih zajema "mala fizioterapevtska obravnava" – to pomeni 360 evrov. Strošek, ki si ga marsikdo ne more privoščiti. Kje so torej rešitve za lažji dostop do vseh fizioterapij v javni mreži?

Stroka ima vizijo, zato opozarja na nujne spremembe preveč kompliciranega sistema, predlaga tudi kaznovanje zlorabe naziva fizioterapevt, ker želi zagotoviti kakovostno in varno fizioterapevtsko obravnavo. Jim bo tokrat politika prisluhnila? O tem v oddaji 24UR in rubriki 24UR Inšpektor. Fizioterapija – 2. del z Majo Sodja.

Oddajo si lahko ogledate na VOYO.