Zdravi zobje ‒ zdravo telo, pravi pregovor. "Slaba ustna higiena je vzrok za zobno gnilobo in parodantalno bolezen. Oboje lahko vodi v izgubo zob," opozarja Adrijana Kolar, ustna higieničarka. Mrtvi zobje v ustni votlini lahko predstavljajo žarišča za vrsto bolezni in so lahko razlog za hujše okvare in vnetja po vsem telesu. Zato je skrb za zdrave zobe nujna.
Zobna pasta ‒ s fluoridi ali brez?
Najprej dejstva: flour v zobnih pastah dokazano in učinkovito zavira nastanek kariesa. "Flouridi v zobnih pastah imajo svoj namen. Izločajo se v slino in tako obdajo površino zoba ter napravijo površino zoba odpornejšo proti zobni gnilobi, hkrati se minerali flurida vgrajujejo v površino zoba in na ta način postane sklenina odpornejša," pojasnjuje zobozdravnica Gordana Čižmek.
A kljub temu je na trgovskih policah kar nekaj zobnih past, ki fluora ne vsebujejo in, po nacionalni raziskavi o ustnem zdravju sodeč, kar petina Slovencev takšne paste tudi uporablja. Prodajajo se kot naravne zobne paste z aktivnim ogljem, z divje obranimi zelišči, aktivnim kalcijem iz jajčnih lupin. Nekatere nosijo celo napis, da zobe varujejo pred kariesom.
"S stališča stroke ni stvari, ki bi bila v dentalni medicini tako dobro podprta z znanstvenimi dokazi, kot to, da so fluoridi v zobni pasti ‒ v ustrezni koncentraciji ‒ nedvomno pomemben dejavnik zmanjševanja tveganja za karies. Če ustna higiena ne vsebuje zobne paste s fluoridi, je njena učinkovitost vprašljiva," pravi dr. Rok Kosem, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo.
Zobne paste je testirala tudi Zveza potrošnikov in med drugim ugotovila, da marsikaterim obljubam o manj občutljivih ali bolj belih zobeh ne gre verjeti. "Zobna pasta je kozmetični izdelek, kar pomeni, da ima omejeno moč učinkovanja. Po navadi se na testih izkaže, da tiste bolj abrazivne zobne paste res bolj odstranijo obloge, ki nastanejo zaradi pitja rdečega vina, ampak sklenine z zobnimi pastami preprosto ne moremo in ne smemo beliti, ker to niso kozmetični postopki, ampak zdravniški," pravi Urška Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Mehka, trda, električna ‒ katero zobno krtačko izbrati?
"Ščetka naj ima majhno glavo in mehke ščetine. Če ima trde ščetine, lahko poškodujemo zobno sklenino," pravi Kolarjeva. Prav tako večina zobozdravnikov raje priporoča navadno krtačko kot električno."Če smo ročno spretni, lahko z navadno krtačko očistimo vse površine zob, seveda z dodatno uporabo medzobne krtače ali zobne nitke," pravi Gordana Čižmek.
Za otroke in tiste, ki niso dovolj motorično sposobni, pravi, je elektična krtačka zelo dobrodošla. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na nitke ali krtačke za medzobne prostore. Učinkovite ustne higiene brez tega, opozarjajo zobozdravniki in ustni higieniki, ni. Redno jih uporablja le vsak šesti odrasli, občasno pa manj kot polovica Slovencev, kažejo podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju.
Naval na ortodonte
Za zobni aparat se ‒ posebej v odraslosti ‒ marsikdo odloča zaradi estetike. A pri otrocih in mladostnikih je zadeva povsem drugačna. Ta hip na ortodonta čaka več kot 23 000 slovenskih otrok. In čakali bodo leta. Če napoti zobozdravnik otroka pri stopnji nujnosti 'redno' danes, bo na prvi pregled prišel šele poleti leta 2024, ponekod tudi kasneje. Petra Štampar že tri leta čaka na zobni aparat za starejšega otroka, ki je zdaj star 14 let, "glede na to, kako so zdaj razložili, kaj vse ga čaka, bo verjetno že na fakulteti, ko bo nosil aparat. Upali smo, da ga bo dobil do konca srednje šole, glede na to, da smo začeli pri 11 letih. Zdaj pa kaže, da ga ne bo."
"Glavni razlog za tako dolge čakalne vrste je gotovo izjemen razkorak med potrebami in pravicami, ki jih imajo slovenski otroci, ter številom programov, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje," pojasnjuje strokovna direktorica Stomatološke klinike, dr. Martina Drevenšek. "Moramo vedeti, da imajo v Sloveniji pravice do ortodontskega zdravljenja skoraj vsi otroci, razen tistih, ki imajo prisotno lahko nepravilnost."
A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje se sprašujejo, ali so res vsi napoteni upravičeno. "Praktično vsak tretji otrok v Sloveniji pride na ortodontsko zdravljenje," pravi Anka Bolka z ZZZS.
Kje so torej rešitve? Po 18. letu napreč zavarovalnica zobnega aparata ne krije več, marsikdo pa se zaradi dolgih čakalnih dob raje obrne na zasebnike ali se celo odpravi v tujino.
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.