50 let trdega diska

IBM je septembra 1956 predstavil IBM RAMAC 305 (Random Access Method of Accounting and Control) - enega zadnjih računalnikov, ki je uporabljal vakuumske cevi. Narejen je bil pri IBMu in je bil hkrati prvi komercialni računalnik, ki je uporabljal trdi disk z oznako IBM 350 (telefon, ki ga imate v žepu, je verjetno bolj zmogljiv).

Na njega je bilo možno zapisati pet milijonov sedem bitnih znakov, kar je približno 5 MB (današnji trdi diski bodo v kratkem dosegli že 1 TB, torej 250.000-krat več).

Podatke je zapisoval na obeh straneh 50 diskov premera 60 centimetrov. Hitrost prenosa podatkov je bila 8.800 znakov v sekundi (kar je okoli 10 kB/s; moderni diski imajo tudi do 100 MB/s podatkovnega prenosa). Disk se je obračal s hitrostjo od 1.200 obratov v minuti (edini parameter, ki se ni veliko spremenil ... Danes se diski vrtijo komaj osemkrat hitreje).

Bil je težak eno tono in zajemal prostor večje omare (nekaj iPodovih lastnikov bi se lahko skrilo v njemu). Dostopni čas je bil okoli 800 ms (danes samo 100-krat manj).

IBM 350 ste lahko najeli za okoli 250.000 današnjih ameriških dolarjev na leto (cena iPoda s trdim diskom velikosti enega inča je okoli 300 ameriških dolarjev).

Danes imamo skorajda prehitre procesorje, ki jih do konca izkoriščamo samo z res dobro računalniško 3D igro. Hkrati pozabljamo, da bomo samo trde diske - ne glede na velikost - izkoristili do zadnjega kotička.