Trg medijev, ki shranjujejo digitalne podatke, je zaznamovan z bojem za prevlado med privrženci klasičnih, trdih diskov in novejših SSD diskov, ki ne vsebujejo premičnih delov. Slednji so izdelani z NAND tehnologijo, ki jo že zelo dobro poznamo spominskih kartic v naših fotoaparatih, mobilnih telefonih in drugih mobilnih napravah.
V boj se je podala nova tehnologija shranjevanja podatkov, ki je šele v povojih, vendar je že izvedljiva. Raziskovalca Kenkou Tanaka in Yasuo Cho z japonske univerze Tohoku sta uspela s pomočjo generatorja impulzov shraniti osemkrat več podatkov na določeno površino medija, kot pa je to mogoče na obstoječe magnetne medije in v elektronska vezja.
Podatki v trdih diskih se pišejo in berejo z vrtečih se plošč, ki so namagnetene s podatki. Pri novejših SSD diskih se podatke shrani v flash spominske celice oziroma njihovo stanje, ki ga računalnik lahko pozneje razbere in tako pridobi shranjene podatke. Pri novem načinu sta znanstvenika uporabila dielektrični nelinearni mikroskopski bralnik, ki je sposoben tako zapisovati kot tudi brati zapisane podatke z medija. Za medij sta uporabila 30 nanometrsko ploščo litijevega tantalata in na njej namagnetila posamezne točke. Pozitivno namagnetenje je pomenilo enko v binarnem zapisu, negativno pa ničlo. Na ta način sta uspela na površino 6,45 kvadratnih centimetrov shraniti kar 500 gigabajtov, kar je nov svetovni rekord.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.