Znanost in tehnologija

Enotni digitalni trg: evropska agenda, ki se tiče vsakega posameznika

Bruselj/Ljubljana, 16. 12. 2015 10.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Mira Matković
Komentarji
18

Da, vsakega posameznika. Pa sploh vemo, za kaj gre pri tako pomembni zadevi, ki jo sprejema Evropska komisija? Kako bi lahko nekaj predpisov k evropskemu gospodarstvu letno prispevalo 415 milijard evrov in ustvarilo na sto tisoče novih delovnih mest? Spremembe bodo vplivale tudi na izkušnjo naročnikov VOYO. Kako?

Prihajajoče leto 2016 bo ključno za uvedbo enotnega digitalnega trga na območju Evropske unije. Cilj enotnega digitalnega trga je odprava regulativnih ovir in iz 28 nacionalnih trgov oblikovati enega samega. Gre za strategijo, ki bo predstavljala izhodišče za nadaljnje delo. Le pomislite, pravijo predstavniki Evropske komisije, povsem delujoč enotni digitalni trg bi lahko k evropskemu gospodarstvu letno prispeval 415 milijard evrov in ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest. Zato pa moramo narediti konec geografskemu blokiranju (geoblokiranje) in modernizirati oz. na evropski ravni poenotiti zakone o avtorskih pravicah, dodajajo.

Skupaj smo močnejši

Že hiter pogled na sliko in jasno je, kje tiči težava. Večina platform je narejenih v ZDA. Veliko jih je sicer ustvarjenih tudi v EU, a v Evropi imamo težave, kako iz majhnih idej in podjetij narediti nekaj večjega, če ne že velikega. In seveda tudi to, da evropske ideje ne odidejo čez lužo.
Že hiter pogled na sliko in jasno je, kje tiči težava. Večina platform je narejenih v ZDA. Veliko jih je sicer ustvarjenih tudi v EU, a v Evropi imamo težave, kako iz majhnih idej in podjetij narediti nekaj večjega, če ne že velikega. In seveda tudi to, da evropske ideje ne odidejo čez lužo. FOTO: Evropska komisija

Kakšne so trenutne razmere? Digitalni trg je danes sestavljen iz spletnih storitev, ki izvirajo iz ZDA (57 odstotkov) in iz nacionalnih spletnih storitev 28 držav članic EU (39 odstotkov). Le 4 odstotke pa predstavljajo čezmejne spletne storitve, opozarjajo na Evropski komisiji. Že iz teh številk je jasno, da smo državljani EU na spletu omejeni in neenakopravno obravnavani. In ne le posamezniki, tudi evropska podjetja. Najbolj trpijo manjša in srednje velika podjetja, ki zaradi birokratskih regulativ, ki meljejo v vsaki državi članici EU na svoj način, nimajo prihodnosti.

Prikrajšani so tudi potrošniki: ker so evropski državljani na spletu omejeni, imajo tudi omejeno ponudbo. Če pomislimo, da je vsak dan na spletu 315 milijonov Evropejcev, ki nimajo zagotovljene polne ponudbe, je jasno, da gre veliko potenciala in možnosti v nič. Primeri izgube: le 15 odstotkov EU državljanov po spletu kupuje blago in storitve iz druge države članice EU, tudi internetna in zagonska podjetja ne morejo razviti svojega polnega potenciala, podjetja in vlade ne izkoriščajo vseh obstoječih digitalnih orodij in podobno.

In če pogledamo, da nas na območju EU živi skupaj 500 milijonov … potem je jasno, da smo skupaj močnejši in z združitvijo postanemo trg, ki ga ne bo več moč ignorirati. In ne le to: ideje bi lahko ostajale v Evropi, razvijali bi svoje spletne platforme, konkurirali bi močnejšim trgom, poudarjajo v Evropski komisiji.

Kaj ljudi najbolj zanima?

V agendi enotnega digitalnega trga je par točk, ki tudi povprečnemu Evropejcu, ki ni tako vešč spletnega življenja, pritegne pozornost. Geoblokiranje, ogled vsebin, čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin ...

Marsikdo je že ostal praznih rok zaradi pravil geoblokiranja. Primer: doma plačate dostop do spletnih storitev, do katerih med potovanjem po EU nimate dostopa, saj so geografsko blokirane. Komisija zato želi sprejeti predlog o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin, ki bi zaživel leta 2017. Andrus Ansip, podpredsednik komisije in komisar za enotni digitalni trg, je poudaril, da morajo tisti, ki zakonito kupijo vsebine, kot so filmi, knjige, nogometne tekme, televizijske nanizanke in drugo, imeti možnost, da jih lahko odnesejo s seboj kamorkoli v Evropi.

Do sedaj ste se morali v EU za ogled domačih vsebin na potovanju v drugi državi povezati na strežnika VPN, s tem dejanjem pa ste se virtualno vrnili v Slovenijo. Če tega niste storili, vam je ponudnik sporočil, da si vsebin ne morete ogledati, saj to izven države ni možno. S ponudbo na tujem ozemlju bi namreč kršil avtorske pravice in druge licence avtorjev vsebin, za katere ima ponudnik na domačih tleh sicer odkupljene in po zakonu plačane pravice.

Cilj evropske komisije je, da Evropejci ne bi bili več diskriminirani na podlagi njihove lokacije. Nepošteno je namreč, da slovenski potrošnik ne more spremljati vsebin, na katere se je naročil v domovini, prav tako, da ne more spremljati vseh digitalnih vsebin, ki so na voljo v EU. Še bolj sporno pa bi bilo, da tega ne more početi pod enakimi pogoji, kot to počnejo potrošniki v državi, od koder vsebine izvirajo.

Evropska komisija je podala še en primer nesprejemljive uporabe geografskega blokiranja: gre za diskriminatorno prakso, ki se uporablja iz komercialnih razlogov, bodisi ko prodajalci na spletu potrošnikom na podlagi njihove lokacije preprečujejo dostop do spletnega mesta ali ko jih preusmerijo v lokalno trgovino, kjer so cene drugačne. Takšno blokiranje na primer pomeni, da lahko potrošniki iz ene države članice pri najemu avtomobila za enako storitev v enakem kraju plačajo več kot potrošniki iz druge države članice.

Ko bodo to neupravičeno geoblokiranje odpravili, bodo imeli potrošniki na voljo več produktov in tudi več različnih ponudb po nižjih cenah. Ta predlog naj bi sprejeli že v prvi polovici prihajajočega leta. To bo tudi pospešilo razvoj malih in srednjih podjetij, startupov in podobno.

V Evropski komisiji pravijo, da 39 odstotkov gospodinjstev, ki imajo televizijski sprejemnik, gleda video na zahtevo, kar 49 odstotkov Evropejcev, ki uporablja splet, pa si tam tudi ogleda filme ali posluša glasbo. "Digitalni indeks kaže, kako zelo se je spremenil način gledanja filmov: svoje najljubše serije še vedno spremljamo prek televizijskih ekranov, vendar nas veliko število (40 odstotkov) gleda tudi video na zahtevo in filme prek spleta. Prilagoditi se moramo potrebam državljanov, zato moramo razmisliti o prilagoditvi politike," je dejal komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger.

Kdaj dobimo Netflix, Spotify ...?

Vprašanje, ki ga Evropejci največkrat zastavijo, ko je govora o enotnem digitalnem trgu. Netflix je že pred časom sporočil, da ne misli čakati na Evropsko komisijo, saj vse skupaj traja predolgo. Zato omenjeno podjetje vstopa na evropski trg na način, da se dogovarja z vsako državo posebej. Netflix je sicer tudi napovedal, da pride k nam. A kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno.

So pa razmere smešne, saj se omenjeno podjetje ubada z vsako posamično evropsko državo posebej in se prilagaja njenim zakonom o avtorskih pravicah in podobno.

Je pa zanimivo, da so spremembe, ki jih je predlagala evropska komisija, zelo podobne tistim, ki jih je že letošnjega marca predlagal Netflix sam. Podjetje namreč želi svoje storitve ponujati globalno in pod enakimi pogoji, tako za ameriško, azijsko, evropsko ... tržišče. Da je enotna ponudba in pristop k trgom tudi njihov cilj, je potrdil tudi generalni direktor Netflixa Reed Hastings.

Podjetje je sicer v Evropo vstopilo že v začetku leta 2012 in se od takrat počasi, a vztrajno širi. Da pridejo tudi v Slovenijo, je obljuba, za katero še ni znano, kdaj se bo uresničila.

Kaj bi omenjene spremembe pomenile za naročnike VOYO?

Spremembe, ki jih napoveduje Evropska komisija, bodo vplivale tudi na naročnike prve slovenske spletne videoteke in televizije VOYO, ki je projekt Pro Plusa.

Voyo - 13
Voyo - 13 FOTO: Voyo
Pri sprejemanju zakonodaje smo bili aktivno vključeni, tako da smo podrobno in natačno izpolnili obsežno raziskovalno anketo Evropske komisije o stanju na digitalnem trgu. V skladu s sprejeto zakonodajo bomo tudi tehnično dopolnili našo storitev. Blaž Bezek, vodja oddelka VOYO

Vodja oddelka VOYO Blaž Bezek nam je zaupal, da se zavzemajo za to, da bi lahko njihovi naročniki, ki so rezidenti Slovenije, tuje vsebine spremljali tudi izven meja Slovenije, torej v drugih državah članicah EU. Trenutne razmere namreč naročnikom VOYO dovoljujejo, da v tujini dostopajo le do informativnih oddaj in druge določene vsebine Pro Plusa, ki jih ponuja VOYO. Dostopnost do tujih vsebin je namreč povezana s pravicami in licencami, ki jih določajo distributerji tujih vsebin za vsako od 28 članic EU posebej.

Zato v VOYO pozdravljajo namero Evropske komisije, da se teritorialne prepreke, v smislu prenosa storitve VOYO v druge države članice EU, za domače uporabnike sprostijo.

A dodajajo: "Dostopnost storitve tudi nerezidentom RS oziroma na vseh trgih EU pa mora ostati v domeni ponudnika, da se odloči, ali želi s svojo storitvijo in njeno vsebino konkurirati tudi na drugih trgih držav članic EU. Vse je povezano s ceno predvajanja tujih vsebin, ki je bistveno drugačna, če se odločimo za nastop na več kot 700 milijonskem trgu," je razložil Bezek, ki dodaja, da želijo pri VOYO ostati najboljši domači ponudnik S-VoD storitev (storitev pretočnega videa na zahtevo).

Za VOYO uporabnike, ki so slovenski rezidenti, bi bila možnost prenosa in spremljanja vsebin izven Slovenije odlična izkušnja. "Samo pomislite, kako prav bi nam prišel VOYO na dopustu za ogled dobrega filma ali risanke. Upamo, da bo na tem področju prišlo do potrebnih zakonskih sprememb v korist uporabnikov," je poudaril Bezek.

Se VOYO boji prihoda ponudnika Netflix? Bezek odgovarja, da se je v vseh državah članicah EU, kjer je Netflix že prisoten oziroma je pričel s svojim delovanjem, izkazalo, da je prihod globalnega igralca povzročil še večje zanimanje s strani uporabnikov za domače S-VoD storitve in je večina vodilnih domačih S-VoD storitev beležila rast naročnin – zraslo je zanimanje, zraslo je povpraševanje, zrasel je celoten S-VoD trg. Zakaj? Ker so uporabniki imeli priložnost primerjati storitve z globalnim igralcem in so lahko bolj objektivno ocenili kakovost domače storitve, nam razloži Bezek.

Koliko naročnikov ima trenutno VOYO? Ali si s sprejetjem enotnega digitalnega trga nadeja povečanje števila naročnikov?

"Trenutno imamo 44.000 naročnikov, kar je izjemen uspeh, saj smo prisotni v 9 odstotkih gospodinjstev s fiksnim internetnim priključkom. S sprejetjem možnosti prenosa in čezmejne dostopnosti storitve v drugih državah članicah EU, bi lahko pričakovali še dodatno rast naročnin," je napovedal Bezek. 

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

igicpop
08. 01. 2016 16.39
Pintogron
16. 12. 2015 21.35
+0
Vse lepo in prav... Vendar ne vidim nobene težave glede tega, da večina platform izvira iz ZDA in ne iz EU. Ne razumem pa, zakaj ni že sedaj znotraj EU bolj dostopnih storitev (za vse enako), če pa bi bilo to za veliko večino podjetij veliko bolje. Raje naj se torej ukvarjajmo s tem, kakor s tem, da je večina platform ameriških.
retro77
16. 12. 2015 21.07
+1
Iti na dopust da gledaš kamere kakega reality showa tipa Big Brother na voyo? Pricelesssss
ONniON
16. 12. 2015 20.50
+0
sem proti ! več evrope pomeni manj slovenije, imam občutek kot da svoje države sploh več nimamo saj želijo vse poenotiti in centralizirati kot nekakšna sovjetska zveza ali kaj podobnega
nik500
22. 12. 2015 15.26
Več evrope pomeni boljše storitve tiste slabe pa naj propadejo.
hansola
16. 12. 2015 16.26
+2
Uhh, ko in če pride Netflix, pa pa vsi ostali.
Lokalpatriot
16. 12. 2015 15.19
+12
Kdaj pa bomo imeli vsi iste place v EU?
ietsspesiaals
16. 12. 2015 14.56
+3
zakva enkrt ni en tko hud tak car da bi povedov evo zavohal smo par 100 miljonov evrov in zato bomo to spremenil
nik500
16. 12. 2015 14.44
+19
V sredini pa lepa judovska zvezda. :-)
SirNoxy
16. 12. 2015 13.58
+8
Voluharji so spet dnar zavohal...nič dobrega se nam ne piše.
sparky_
16. 12. 2015 13.49
+1
se strinjam 100%
kameltrajbar
16. 12. 2015 13.37
+4
..na dopustu za ogled risanke..ali filma..!!...))))))))))))))))..kaki tu>pkoti...DDDD
MaršNapolje
16. 12. 2015 13.25
+17
pop ne želte si da pride netflix ker vm bo voyo propadu... za isto ceno bistveno več in bistveno boljša vsebina... sam imam netflix že kar nekaj časa poskusil sem pa tudi voyo... primerjave ni...
macek_garfield
16. 12. 2015 13.24
+9
vse lepo in prav, vendar, v enem grmu zagotovo tici zajec, ni vse tako lepo kot ta eu komisija predlaga, zagotovo je nekje kak trnek na katerega nas bodo ujeli in nas lazje nadzirali
Codjumper
16. 12. 2015 13.23
+20
Sicer bo komentar gotovo izbrisan ampak tista zvezda na sredi, ki je podobna judovski use pove.
1xy
16. 12. 2015 13.12
+30
a še obstajajo ljudje, ki za vaše neumnosti plačujejo naročnino????
Negan
16. 12. 2015 13.05
+4
Končno! To so smeri v katere more iti Evropa!
yarrick
16. 12. 2015 21.31
+3
a potem je TTIP dobra rešitev? vsi ukrepi ki jih izvaja evropska komisija in evropski parlament ponavadi poemnijo pogrom z male in nerazive države v uniji....

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.