Persinov video ima medtem na Youtubeu že skoraj 25 milijonov ogledov, avtor pa upa, da bo poleg staršev streznil tudi mlade. Za eksperiment se je sicer odločil, ko je v medijih zasledil članek o tem, kako je 27-letni pedofil ugrabil 12-letnico, ki jo je spoznal na spletu.
Ko 12-letnice 21-letnika vabijo domov ...
"Ljudi je treba izobraziti o teh temah," je prepričan 21-letnik, si si je na spletu za voljo eksperimenta, nadel identiteto 15-letnika. K sodelovanju v eksperimentu je povabil starše in dobil precej odziva. Iskal je takšne, katerih otroci veliko časa preživljajo na spletnih omrežjih, na koncu pa se je odločil, da kontaktira 3 dekleta, katerih starši so privolili v sodelovanje v eksperimentu, svojim otrokom pa o tem seveda niso povedali ničesar.
"Doma smo veliko govorili o nevarnostih spletnih omrežij, zato sem bil prepričan, da hčerka ne bo storila ničesar, kar bi jo lahko spravilo v nevarnost," je dejal eden od udeleženih očetov. Zmotno prepričanje! Pa čeprav so prav vsi od udeleženih svoje otroke redno vzgajali v prepričanju, da je treba biti pri druženju z neznanci – v živo ali na spletu – previden.
Persin je dekleta, stara od 12 do 14 let, dodal na Facebooku in jim po treh dneh oziroma enem tednu predlagal, da se srečajo v živo. Vse tri, s katerimi je bila komunikacija najbolj intenzivna, so privolile in prišle na srečanje.
Persin je na Facebooku ustvaril profil 15-letnega Jasona Biazzia, ki bi naj bil prišlek v domačem mestu deklet. Njegove "žrtve": Mikayla, 13 Julianna, 12 Jenna, 14 |
Opozorilo ali taktika zastraševanja, ki vzgaja anksiozne ljudi?
Na koncu so bili zgroženi tako otroci kot starši. Starši, ker niso mogli verjeti, da njihovi otroci neznance s spleta srečujejo v živo, otroci, ker so mislili, da so bili res ugrabljeni. Zanimivo je, da dekleta s srečanj niso pobegnila niti, ko so ugotovila, da oseba, ki je prišla na srečanje niti slučajno ni videti kot njihov 15-letni spletni prijatelj. Ena od deklet je sedla v Persinov avto z zatemnjenimi stekli, druga ga je celo povabila domov.
Eksperiment je naletel na različne odzive. Strokovnjakinja Lenore Skenazy, ki podpira čim bolj svobodno odločanje otrok, meni, da video, ki zastrašuje, ni v nobeno pomoč, prav tako po njenem mladim zgrešeno pridiga o tem, da živijo v nevarnem svetu, v katerem jih nenehno ogrožajo zlobni neznanci. "Ne pravim, da se takšne stvari ne dogajajo, a so zelo redke," trdi.
A statistika, ki so jo izdelali v ZDA leta 2013 njenega mnenja ne podpira. Izkazalo se je namreč, da je že takrat tretjina najstnic priznala, da se je na samem že srečala s kakšno osebo, ki jo je prej poznala samo s spleta.
Če ima vaš otrok 500 Facebook "prijateljev", je čas za čiščenje seznama
Zakaj je takšnih srečanj toliko, je za Yahoo pojasnila psihologinja, specializirana za obdobje adolescence, Barbara Greenberg. Kot pojasnjuje, ne gre za to, da mladi povsem preslišijo opozorila staršev ali se ne zavedajo nevarnosti. "Gre pa za to, da na tehtnico postavijo prednosti in slabosti takšnega srečanja," pravi. In potencial, da bodo srečale privlačnega, zanimivega fanta, oziroma dejstvo, da so deležne moške pozornosti, v tem primeru pretehta vse možne nevarnosti.
Staršem predlaga večji nadzor nad spletno aktivnostjo najstnikom. Kot pravi, ti nikoli ne bi smeli pustiti, da mladi splet uporabljajo brez vsakršnega nadzora. "Vsaj enkrat na mesec bi morali skupaj z otrokom iti skozi seznam njegovih spletnih prijateljev in od otroka zahtevati, da jim pojasni podrobnosti o tej osebi. Noben otrok v resnici nima 500 prijateljev, ki jih osebno pozna," opozarja Greenbergova. "Ljudi, ki jih ne pozna osebno, je treba s seznama stikov odstraniti," priporoča.
Kot učinkovito vzgojno sredstvo priporoča tudi, da starši otroke opozorijo na medijska poročanja, povezana z nevarnostmi nekritične spletne dejavnosti, saj konkretni primeri bolj zaležejo od splošnih opozoril.
Slaba samopodoba - večja nevarnost
V Evropi se je medtem s področjem raziskovanja spletnega zmenkovanja najstnikov veliko ukvarjala Monica Barbovschi. Sociologinja je našla povezavo med tveganim vedenjem najstnikov na spletu in pomanjkljivo kontrolo s strani staršev.
Tako tudi ona opozarja, da otroci spleta ne bi smeli uporabljati brez nadzora, da pa se to dogaja v zelo veliko primerih. "V Romuniji na primer veliko na račun tega, da starši niso računalniško pismeni in tako sploh ne vedo, kako bi naj nadzorovali spletno aktivnost svojih otrok."
Če torej otroku omogočate dostop do spleta in ste mu kupili naprave, ki mu to omogočajo, je pomembno, da se o njihovem delovanju seznanite tudi sami.
Barbovschijeva sicer opozarja še na to, da obstajajo mladi, ki so bolj dovzetni za neznane spletne prijatelje. Večinoma gre za mlade, ki iščejo potrditev, sprejetost, ki je v realnem življenju v družinskem ali vrstniškem okolju nimajo, na udaru so tudi tisti, ki v realnem življenju ne dobijo veliko pozornosti nasprotnega spola.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.