Gre za ambiciozen projekt pretvarjanja knjig v digitalni zapis, h kateremu so za zdaj pristopile štiri univerzitetne knjižnice: harvardska, stanfordska, michiganska in oxfordska ter newyorška javna knjižnica.
Zaenkrat sta samo michiganska in stanfordska knjižnica privolili v digitalizacijo vsega svojega knjižnega gradiva. Newyorška knjižnica je Googlu dovolila digitalizacijo le manjšega dela svojih knjig, ki niso več avtorsko zaščitene, harvardska knjižnica pa pri projektu sodeluje s 40.000 knjižničnimi enotami. Oxfordski knjižničarji bodo Googlu omogočili digitalni dostop do knjig, izdanih pred letom 1901.
Nekatere izmed naštetih knjižnic so se za omejen dostop do knjig odločile predvsem z željo, da ocenijo, ali lahko Google digitalizacijo izvede, ne da bi poškodoval knjige. Tudi sicer bo ta projekt za Google, ki ima v svojem imeniku prek osem milijonov spletnih strani, zelo zahtevna naloga. Samo michiganska knjižnica ima namreč sedem milijonov knjižničnih enot - za digitalizacijo vsega tega gradiva naj bi Google potreboval šest let.
Pomembni sta tudi vprašanji, kako pretvoriti gradivo, napisano v tujih jezikih, ter kako zaščititi avtorsko zaščitene knjige. Pri slednjem bo Google, tako kot pri novih knjigah, uporabnikom omogočil vpogled le v posamezne odlomke knjig. Gradivo, ki ni več avtorsko zaščiteno, pa bo dostopno v celoti. Poleg tega ostaja odprto tudi vprašanje, kako digitalizirano gradivo vključiti v Googlov iskalnik tako, da se ne bi izgubilo v morju spletnih virov.
Optično prebiranje oziroma skeniranje knjig, tako da so dostopne tudi v digitalni obliki, sicer ni novost. Tako Google kot spletna prodajalna Amazon prek spleta že ponujata digitalizirane manjše odlomke novih knjig, vrsta spletnih servisov pa že več let ponuja tudi v celoti digitalizirane knjige. Vendar pa Googlov projekt, če bo uspel, pomeni velik korak naprej, saj namerava v svoj iskalnik vključiti na milijone knjig.
Velikega pomena digitalizacije knjižnega gradiva se zavedajo tudi knjižničarji. To bo namreč po eni strani približalo težko dostopno gradivo bralcem po vsem svetu, po drugi strani pa omogočilo izdelavo digitalnega arhiva knjig, ki so bile izdane še pred razvojem računalništva. Strah, da to pomeni konec knjižnic, je po besedah Johna Wilkina z michiganske univerze brezpredmeten. Digitalizacija knjig je po njegovem mnenju nujna za revitalizacijo knjižničarske stroke.
Z digitalizacijo oziroma indeksacijo obsežnih knjižnih zbirk, zlasti knjig starejšega datuma, ki jih je mogoče dobiti samo še v knjižnicah, želi Google še povečati svojo konkurenčnost. S takšno storitvijo bi namreč v boju z glavnimi tekmeci, med katere sodita predvsem Yahoo in MSN, lažje pridobil več uporabnikov svojih spletnih storitev in posledično več prihodkov od spletnega oglaševanja.
