Po pisanju britanskega strokovnega časopisa Nature ima hrošč, ki živi v Namibiji na jugozahodu Afrike, na svojem hrbtu mikroskopsko majhne vdolbine in izrastke.
Z njihovo pomočjo zbira vlago jutranje rose, ki se mu steka v usta. Po navedbah biologov Andrewa Parkerja in Chrisa Lawrencea so izrastki na hrbtu sicer mehki, vendar niso vpojni, zaradi česar lahko tam zbirajo vodne molekule vlage. Na koncu se tvorijo kapljice, ki se stekajo v vdolbine. Ko se nabere dovolj kapljic, celotna vsebina steče v obliki kapljic čez hroščev hrbet v njegova usta.
Tako lahko preživi žgočo vročino v namibijski puščavi, kjer je jutranja rosa edini vodni vir. Z optimalno strukturo površine hrbta hrošč ne zgublja vode, ko piha veter in z izparevanjem. Britanski raziskovalci menijo, da so s spoznanji o namibijskem hrošču odprli nove možnosti za pridobivanje vode. Tako bi lahko razvili ponjave, ki bi imele enako strukturo kot jo ima hrbet puščavskega hrošča in ki bi jih bilo mogoče uporabljati za zbiranje vode.