Kmalu zagon računalnikov v le eni sekundi?

Počasen zagon računalniškega sistema (OS) je odvisen od več različnih faktorjev, kot so operacijski sistem, spominski modul, hitrost procesorja, velikost in hitrost RAM-spomina ter še česa. Poleg naštetih je za počasen zagon strojne opreme, ki se izvrši pred zagonom OS, odgovoren tudi BIOS (majhen operacijski sistem na osnovni plošči), ki poskrbi, da se zaznajo in inicializirajo vse periferne naprave, ki so priklopljene nanjo.

Sicer so so moderni BIOS-sistemi dokaj hitri, vendar je standard že precej star in pojavila se je iniciativa s strani največjega proizvajalca čipov Intel, ki je razvij že novejšega in bolj univerzalnega, ki se ne bi omejeval le na arhitekture x86. Tako se je rodila inciativa UEFI, ki naj bi poskrbela za neki univerzalni BIOS-sistem, optimiziran za vsako arhitekturo posebej, vendar bi ga razvijali pod enim skupnim standardom. Tako bi lahko skupaj delovali v smeri hitrejšega zaznavanja naprav ali pa celo brez zaznavanja, če bi bil BIOS že optimiziran za določene osnovne periferne naprave, ki so že v 'bundlu' z računalnikom. Slednje bi lahko dodobra pohitrilo postavitev strojne opreme in zagon računalnika. Poleg tega naj bi BIOS (oziroma UEFI) deloval v spregi z OS, kar bi dodatno zmanjšalo čas zagona.

Vendar je na drugi strani še vedno velik del 'krivde' na strani prehoda podatkov prek spominskih modulov v RAM,  iz njega v procesor in obratno. Upočasnjevanje procesa je v veliki meri na strani ROM-spomina (trdi diski, SSD-ji, flash, tračne enote ...). SSD-ji (NAND flash) so naredili velik korak naprej pri hitrejšem branju in pisanju spomina, vendar imajo relativno kratko življenjsko dobo in se zaradi relativno velike proizvodne cene še niso uspeli popolnoma uveljaviti na svetovnih informacijskih trgih. Sicer bo nizka cena prišla z visokim povpraševanjem, vendar se upravičeno sprašujemo, kdaj bodo NAND-spominski moduli popolnoma zamenjali trde diske.

Za popolno zmedo pa je poskrbel  tudi hiter razvoj drugih tehnologij, ki se pojavljajo v znanstvenih kuloarjih. Ena izmed njih je 'hipodromski' spomin, ki se sklada z novejšim razvojem nanocevk in zares obeta veliko. IBM jo razvija že nekaj let, vendar se je sedaj očitno 'izkristaliziralo', kdaj lahko pričakujemo kar do 300-krat bolj varčne spominske module (diske). Preberite si več o prihajajoči 'hipodromski' tehnologiji hrambe spomina!