Tanka meja med dostopnostjo informacij z zgolj enim klikom ter grožnjami, ki prežijo na uporabnike, so v zadnjih dneh predmet ostrih polemik. Podjetje Google je razburilo z združevanjem baz podatkov, s čimer bi lahko še hitreje in bolje sledili spletnim navadam svojih uporabnikov, a računalniška srenja svari, da smo domala popolnoma pozabili na podjetje, ki je imelo nekoč nepremagljiv internetni monopol – Yahoo, poroča hrvaška stran Dnevnik.hr. Kakšne podatke kopičijo spletna podjetja in kaj z njimi počnejo, je vprašanje, na katerega terjajo odgovor tako uporabniki spleta kot tudi širša zaradi kršenja pravic in oženja svoboščin vse bolj predramljena svetovna javnost.
S potrditvijo postanete prostovoljne žrtve vohunjenja
Da ima Yahoo na voljo več podatkov o uporabnikih kot Google, je že leta 2007 poročal New York Times, od slehernega uporabnika pa naj bi mesečno prejeli kar 2500 podatkov, leta 2008 pa je prišla na dan novica, da poseduje Yahoo s podatki pol milijarde svojih uporabnikov, ki so bili v imenu trženja in oglaševanja podvrženi temeljiti analizi spletnih navad.
Javnost je pritisnila na podjetje, zato so v Yahooju podatke o brskanju po spletu hranili najprej 13 mesecev, po evropski zakonodaji pa so dobo skrajšali na tri mesece. In to je navedeno v drobnem tisku pravil zasebnosti, ki jih uporabniki praviloma ne preberejo, podjetju pa zaupajo osebne podatke.
"Veliki brat" sme več, kot si lahko mislite
Prav pravila zasebnosti določajo polje uporabnikovih pravic in svoboščin. Veliko je tudi stvari, ki širijo nabor tistega, kar sme na vaš račun početi podjetje, kateremu ste se zavezali. Yahoo sme, če ste potrdili, da pristajate na pravila uporabe in se strinjate z določili zasebnosti, poleg vašega osebnega naslova, imena, mobilne številke, podatkov o starosti zbirati in naprej posredovati tudi podatke, ki so namenjeni izboljšanju poslovanja Yahoojevih pogodbenih partnerjev ali pa kriminalističnim preiskavam.
V nabor se poleg IP naslovov vpisujejo piškotki s strani, ki smo jih obiskali, nekaterim podjetjem pa omogočajo tudi podtikanje piškotkov na računalnike uporabnikov. Podatki so namenjeni trženju, s prilagajanjem oglaševalskih vsebin pa se vrši prikriti pritisk na uporabnike spleta, pišejo na omenjeni spletni strani, "veliki brat“ Yahoo pa ve, kje se nahajate, kaj najraje berete, jeste in s kom si dopisujete.
Dokler vam zato na spletno pošto pošiljajo reklame o izdelkih, ki bi vas lahko zanimali, je tovrstno poseganje v vašo zasebnost neprijetno in iritirajoče, a kaj ko se lahko z malce truda do zaupnih in intimnih podatkov o vas dokopljejo tudi ljudje, ki bi vas lahko s tem izsiljevali ali pa vam celo škodili, svarijo računalniški strokovnjaki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.