O uvajanju elektronskega poslovanja na vladni ravni je spregovoril minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, ki je med drugim poudaril, da je v tako majhni državi, kot je Slovenija, gospodarstvo v veliki meri odvisno od izvoza in globalizacije.
Slovenska podjetja bodo lahko tujim konkurenčna le, če bodo znižala stroške proizvodnje in poslovanja, pri čemer je lahko po Gantarjevih besedah uvedba elektronskega trgovanja v veliko pomoč. Naloga države pri tem je, da zagotovi kar najbolj ugoden stabilen sistem za hitro in uspešno širjenje elektronskih storitev na vseh področjih.
Pogledi EU na elektronsko gospodarstvo
Na uvodnem zasedanju je poglede predstavila Rosalie Zobel iz generalnega direktorata za informacijsko družbo pri Evropski komisiji. Leta 2000 so države članice EU pripravile strategijo za pospešen razvoj e-gospodarstva z namenom, da bi Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčna, na znanju temelječa gospodarska skupnost, ki bi bila zmožna nepretrgane ekonomske rasti, vključno s povečanjem števila delovnih mest in njihovim izboljšanjem. EU zato tudi od držav kandidatk pričakuje, da bodo zagotovile takšno zakonodajo, ki bi spodbujala in širila e-gospodarstvo. Zoblova je zatrdila, da je v državah kandidatkah stalni napredek že viden, potrebno pa je povečati predvsem računalniško pismenost in varnost.
Slovenija se približuje EU glede uporabe interneta
Slovenija je po Gantarjevem mnenju že dosegla nekaj uspehov pri približevanju akcijskemu načrtu EU, ki predvideva cenejši, hitrejši in varnejši internet, vlaganje v ljudi in v strokovno znanje ter stimulacijo uporabe interneta. Cene dostopa do interneta so v zadnjih dveh letih namreč precej padle, posledično pa se je zvišalo tudi število gospodinjstev, ki takšen dostop imajo, in sicer na približno 30 odstotkov vseh gospodinjstev. Minister za informacijsko družbo želi povečati predvsem administrativne storitve on-line in uporabo elektronskih procedur ter odpreti delovanje državne uprave širši javnosti, torej jo narediti čim bolj transparentno.
Konference, ki je v svetu prepoznavna predvsem zaradi kooperacije gospodarstva, državne uprave, univerz in ponudnikov tehnologije, se je udeležilo približno 300 strokovnjakov iz 33 držav. Ti bodo v naslednjih dneh sodelovali na številnih okroglih mizah in seminarjih. Med njimi pa so letos prvič tudi ambasadorji bližnjih držav.
Direktor organizatorja konference, Središča za elektronsko poslovanje Slovenije, Jože Gričar je povedal, da se je od leta 1987 konferenca pokazala kot pomembna za Slovenijo zaradi izmenjave znanja in izkušenj ter učenja o najnovejših in najboljših modelih razvoja. Konferenca bo potekala tudi naslednje leto, in sicer na temo e-transformacija.
