Sonda na ionski pogon, ki so jo izstrelili 24. oktobra 1998, je v nedeljo pol ure po polnoči po srednjeevropskem času s hitrostjo 16,5 kilometra na sekundo letela skozi komo kometa Borrelly, se na 2200 kilometrov približala deset kilometrov dolgemu jedru kometa, ga fotografirala, izvedla meritve in kljub črnogledim napovedim - preživela.
Gre za nedvomno najboljše fotografije kakšnega kometa doslej.
Vodja projekta Deep Space 1 v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni dr. Marc Rayman meni, da so fotografije celo boljše od tistih, ki jih je poslala evropska sonda Giotto, ko je leta 1986 letela približno 600 kilometrov mimo Halleyjevega kometa. Ameriška sonda je posnela približno 30 črnobelih fotografij. NASA jih je objavila pet. Sonda je zadnjo fotografijo posnela z razdalje 3417 kilometrov. Najmanjše podrobnosti na fotografiji merijo 45 metrov. Sonda se je dve minuti in 40 sekund kasneje zagonetnemu kamnitemu in ledenemu jedru približala na 2200 kilometrov. Vesoljsko plovilo je merilo vrsto plinov, infrardeče valove okoli kometa in vzajemno delovanje kome in Sončevega vetra.
S fotografij smo razbrali, da so jedra kometov precej bolj zapletena kot smo si kdajkoli predstavljali, je izjavil vodja skupine za fotografiranje, geolog dr. Laurence Soderblom: "Imajo hrapava tla, gladke valovite ravnine in globoke prelome ter so iz zelo, zelo temne snovi". Znanstvenike je presenetilo dejstvo, da komet ni izgledal tako kot so pričakovali. Pričakovali so, da se bo Sončev veter gibal simetrično okoli oblaka prahu in plina, ki obdaja jedro in da bo jedro na sredini. Namesto tega je bilo jedro ob strani plinskega ovoja in je izmetavalo velik curek snovi iz katere je koma zaradi katere komet skozi teleskop lahko vidimo tudi z Zemlje. Oblikovanje plinskega ovoja ni preprost proces, kot smo mislili nekoč, je izjavil dr. David Young z univerze Michigan: "Večina nabitih delcev se je oblikovala na isti strani, česar nismo pričakovali".
Deep Space 1 je glavno nalogo, preizkus ionskega pogona in enajstih naprednih tehnologij, končal septembra 1999. NASA je odpravo podaljšala in se lotila tveganega a razburljivega srečanja s kometom. Sonda ni bila zgrajena za srečanje s takšnim nebesnim telesom, zato pred malo znanim okoljem kometa sploh ni bila zaščitena.
Komet je decembra 1904 odkril francoski astronom Borrelly.
Gre za eno redkih tovrstnih bližnjih srečanj in fotografiranj jedra kometa doslej. Leta 1986 je to kot prvima uspelo sovjetskima sondama Vega 1 in 2. Njun uspešen let je evropski sondi Giotto omogočil, da se je Halleyjevemu kometu približala na rekordno majhno razdaljo.
