Čeprav je Microsoft že 29. marca objavil popravek napake v Explorerju 5.0 in 5.5, ki je tovrstnim črvom omogočala razširjanje, omenjena črva izkoriščata za razširjanje prav to napako. Zato je podatek, da gre za eno največjih tovrstnih okužb, tem bolj zaskrbljujoč. Očitno je, da tako uporabniki kot tudi upravljavci omrežij tovrstnih popravkov ne jemljejo resno. Uporabniki računalnikov pa se upravičeno sprašujejo, ali so njihovi podatki, medtem ko so priključeni na internet, sploh varni.
O varnosti svetovnega spleta se sploh veliko piše, posebej o varnosti osebnih, poslovnih, pravnih in finančnih podatkov. Veliko ponudnikov spletnih storitev varnost tudi zagotavlja, toda sodeč po količini in pogostosti različnih virusov, črvov in trojanskih konjev, ki uspešno najdejo poti do računalnikov, je očitno, da v tem trenutku varnosti ne more zagotoviti nihče. Istočasno pa ponudniki protivirusnih rešitev nudijo zaščito in zdravilo proti praktično vsem poznanim virusom, večina teh programov pa je tudi brezplačnih in dostopnih vsakomur. Zato je še bolj nerazumljivo, zakaj še vedno in čedalje bolj pogosto prihaja do podobnih epidemij. Torej, če varnostni mehanizmi obstajajo, je očitno, da jih ali ne znamo ali nočemo uporabljati. Zato je čedalje bolj očitno, da je vprašanje varnosti bolj odvisno od (izobraženosti) uporabnikov kot od vseh obstoječih varnostnih mehanizmov in ukrepov.
