Ob podobnih primerih na policiji svetujejo prijavo, po kateri bodo preverili, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje oziroma prekršek. Med drugim gre lahko za izsiljevanje in zlorabo osebnih podatkov.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je poudarila, da je odvisno, ali navedbe držijo ali ne. Če ni res, gre lahko za obrekovanje, v nasprotnem primeru za žaljivo obdolžitev, če je avtor želel škodovati časti. Obe kaznivi dejanji se preganjata na zasebno tožbo.
Objava fotografij na spletni strani lahko pomeni tudi storitev kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, če je posnetek narejen brez soglasja in se občutno poseže v zasebnost. Pregon se začne na predlog oškodovanca.
Na sodišču je možna zahteva umik in vložitev odškodninske tožbe. Morebitni postopek v uradu informacijskega pooblaščenca pa sprožijo šele po pravnomočnosti sodbe, če so objavljeni podatki iz varovanih zbirk.
Lastnik spletne strani ali upravljavec spletne skupine ne odgovarja za protipravne vsebine njegovi uporabniki, če zanjo ne ve. Nemudoma, ko mu postane znana, pa mora umakniti sporno vsebino, sicer je tudi odgovoren.
A v tovrstnih primerih je borba na strani oškodovanca, ki mora sam poskrbeti za umik in tudi sprožiti postopke zoper avtorja, ki ga je včasih na spletu težko odkriti. Če ga že, mu lahko grozi tako zapor kot tudi globa, v primeru zasebne tožbe pa plačilo odškodnine.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.