Prodajalna robotov v Mariboru

Dnevi robotov so se v Mariboru začeli z otvoritvijo razstave Branka Zupana, ki pri samostojni izdelavi robotov posebno skrb namenja gibalnemu mehanizmu, ne glede na to, ali gre za šest-, štiri- ali dvonožnega robota.

Prosto hodeči roboti so v svetu predmet raziskav prestižnih inštitutov, Zupan pa dokazuje, da je mogoče tudi zunaj uglednih znanstvenih inštitucij ustvarjati privlačne in uspešne modele, so sporočili iz mariborskega Kulturnega inkubatorja.

Svoje delo Zupan sicer obširno predstavlja na spletni strani (http://users.triera.net/zupanbra/index.html ), na kateri je veliko vsebin o elektroniki, mikrokontrolorjih in drugih temah s področja računalništva.

Zupanova robotska družina

Razstavo v Mariboru je Zupan poimenoval Robotki. Na njej so predstavljeni nekateri njegovi otroci, kot je Biba, ki je eden prvih robotov, s katerim je Zupan resneje začel svoje ustvarjanje.

BigFoot je nekoliko večji robot, ki se premika na dveh nogah, Čriček pa šestnožni robot, ki ga poganjajo trije servomehanizmi. Prvi premika srednji nogi gor in dol, druga dva pa levi in desni prednji in zadnji nogi. To robotu omogoča, da se lahko obrača na mestu in v hoji naprej in nazaj. Poseben izziv pri tem robotu je bil pisanje programa zanj, saj je moral omogočiti robotu dobre možnosti za gibanje in izogibanje oviram.

Kobacajoči robot uporablja program, ki je napisan tako, da takoj, ko ena od tipalk zazna oviro, preskoči iz glavne zanke v podprogram za nazaj. Robot gre nazaj in obenem dela krog v odvisnosti od tega, katera tipalka je zaznala oviro. S tem je preprečeno ponovno zaletavanje v oviro, ko robot nadaljuje pot naprej.

Geometridae pa je robot, čigar izdelavo je navdihnilo gibanje gosenice v naravi. Ime, ki je latinskega izvora, je dobil po gibanju ličink, ki ga v slovenščini imenujemo pednjanje. Ima dva senzorja za odkrivanje ovir, ki sta sicer enaka kot pri ostalih robotih.

Voziček je robot, ki se samostojno izogiba oviram, z oddajnikom pa ga lahko daljinsko krmilimo. Robot potuje po prostoru čisto samostojno, vendar ga je mogoče v katerem koli trenutku z oddajnikom tudi usmerjati.

Modeliranje in animacija

Računalniško 3D modeliranje in animacijo robota je izdelal Jan Sterniša, grafični oblikovalec, ki se trenutno šola za inženirja medijske produkcije. Ukvarja se s konceptualno umetnostjo, 3D oblikovanjem oseb ali figur, prav projekt modeliranja 3D objektov pa v Kulturnem Inkubatorju poteka kot del pobude za produkcijo računalniških projektov.