Veliko se govori o različnih računalniških arhitekturah, torej o procesih izgradnje računalniških procesorjev, drugih čipov in spominskih modulov. Proizvajalci se trudijo, da bi sestavili čim manjši procesor, ki bo porabil kar se da malo energije ob možnosti uporabe v majhnih prenosnih napravah. Danes je aktualen 32-nanometrski proces, ki sta ga pri gradnji svojih čipov dodobra promoviral Intel in Nvidia.
Vendar manjše arhitekture paradoksalno ne pridejo v poštev pri gradnji izredno supermajhnih računalnikov, ki lahko funkcionirajo kot samostojne enote. Znanstveniki iz univerze v ameriškem Michiganu so uspeli narediti enega najmanjših računalnikov na svetu, ki bo omogočal napredni monitoring glavkoma oziroma zelene mrene.
Preberite si več o tem, kaj zmore komaj kubični milimeter velika napravica.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.