Shakespeare, kot bi ga spisale opice

Cilj programa, ki ga je spisal ameriški programer Jesse Anderson, je del projekta, ki koordinira virtualne opice na Amazonovem EC2 oblaku kar prek domačega računalnika. Kot je povedal, je program spisal zato, da bi bolje doumel delovanje programskega pomagala Hadoop, s tem pa dodobra preizkusil zmožnosti in omejitve Amazonovih storitev.

V praksi se preizkuša tudi miselni eksperiment, po katerem se predpostavlja obstoj neskončnega števila opic, ki na neskončno mnogo tipkovnicah zmorejo po naključju poustvariti Shakespearova dela. Virtualne opice gospoda Andersona so kratki računalniški programi, ki jih je naložil na Amazonove serverje. Te kodirane opice redno vnašajo naključne tekstovne sekvence.

Vsaka sekvenca vsebuje devet znakov in zaporedje vsakega program primerja z zaporedjem znakov, ki se pojavljajo v Shakespearovih delih. Če se zaporedje ne pojavi nikjer v tekstih, program dano sekvenco zavrže, v kolikor pa program ugotovi ujemanje, so opice korak bližje k poustvaritvi del literarnega veleuma.

Da bi bolje razumeli zajetnost projekta, je treba povedati, da angleška abeceda nudi kar 5,5 trilijona različnih kombinacij devetih znakov. Virtualne opice vpisujejo naključne nize devetih znakov, nizi vseh devetih znakov pa se morajo nato nahajati v istem zaporedju kjer koli v Shakespearovih delih. Gospod Anderson je projekt zagnal 21. avgusta, vsakodnevno tipkanje virtualnih opic pa snovalce stane 14,26 evra.

Projekt je zvedavi programer z Amazonovega sistema prenesel na domači računalnik in tako pospešil generiranje zaporedij znakov, obenem pa zmanjšal stroške tega nevsakdanjega eksperimenta. Da je naloga malce lažja, so iz niza znakov v Shakespearovem delu izvzeli vse presledke in ločila.

Matematiki so ob teh dodatnih omejitvah povedali, da bo za uspeh projekta Anderson vseeno potreboval kar precej časa. Če dodatnih omejitev ne bi bilo, pravijo, bi bila zastavljena naloga v resnici misija nemogoče. Kalkulacije dr. Iana Stewarta, profesorja matematike na Univerzi v Warwicku, kažejo, da bi Andersonove opice drugače potrebovale več časa, kot je staro naše vesolje, da bi brez napake in brezhibno pretipkale 3.695.990 znakov v Shakespearovih delih. Ogromno bi bilo poskusov z le enim napačnim znakom, več bi jih bilo z dvema, po zagotovilih Stewarta pa bi bili pred dopolnitvijo vseh Shakespearovih del, že zaradi svoje manjše zajetnosti, spisane vse ostale knjige.

Že zgodnji poskusi so pokazali, da je naloga vse prej kot lahka. Po navedbah Wikipedije je bil že leta 2003 predstavljen projekt z računalniškim programom, ki simulira sočasno tipkanje več opic. Opice so se v teh letih namnožile in presegle milijarde, še te pa so spisale le par vrstic drame Henry IV.

Leta 2003 so znanstveniki v živalskem vrtu v Paigntonu izvedli praktični poskus, kjer so v šest kletk z grebenastimi makakiji postavili tipkovnico, povezano z računalnikom. Opice so po mesecu dni spisale le pet strani črke S in uničile tipkovnico.