Slovenski znanstveniki so eksperimentalno prikazali delovanje električno krmiljenega spominskega elementa, v katerem zapis traja le 40 pikosekund. "Za primerjavo, današnji najhitrejši spomin zapiše podatkovni bit v 2000 pikosekundah," so o slovenskem znanstvenem preboju še zapisali na institutu in se ob tem pohvalili, da so dosedanji rekord, ki je bil v rokah Američanov, izboljšali za približno 10-krat. Njihova naprava temelji na optičnem pojavu skritega kvantnega stanja, ki ga je ista skupina odkrila leta 2014.
"Čeprav današnji procesorji še ne delujejo s tako hitrostjo, je novi spomin združljiv z obstoječimi, saj sta arhitektura čipov in način uporabe podobna obstoječim memristorskim spominom, torej z današnjo elektroniko. Deluje pa enako dobro tudi počasneje, kar olajša razvoj tehnologije. Za demonstracijo rekordno hitrega zapisa pa je še vedno potreben laser, saj se zapis naredi posredno: petvoltni električni sunek znanstveniki najprej generirajo z optičnim elementom, ta pa potem spremeni upor v spominskem elementu in tako zapiše bit informacije."
Aktivna snov spominskega elementa je 50 nanometrov debel kristal tantalovega disulfida, ki je s pomočjo nanolitografije umeščen v posebnem, zelo hitrem mikrovalovnem vezju. Napravo za nanolitografijo izdeluje slovensko podjetje LPKF iz Naklega.
Za kako pomembno odkritje gre, dovolj pove podatek, da je ameriška vlada razpisala prioritetni raziskovalni program, ki eksplicitno temelji na tem odkritju. Bolj natančno, odkritje je navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Žal pa je bil razpis omejen na ameriške ustanove, zato slovenskim raziskovalcem ni dostopen. Članek o odkritju je sicer izšel v priznani mednarodni reviji Nature Communications.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.