Ste tudi vi med tistimi, ki kraj za počitnice izbirajo tako, da preden oddajo rezervacijo, preverijo, kaj si o kraju ali hotelu mislijo še drugi spletni uporabniki, ki so tam že dopustovali? Po nekaterih raziskavah to počne večina "novodobnih" turistov. So pa nato številni bridko razočarani.
Pri reviji Konsument, namenjeni varovanju pravic potrošnikov, so se razpisali o tem, da je kar tretjina spletnih ocen počitniških destinacij lažnih.
Razvoj spleta je namreč tudi pri ponudnikih nastanitev prinesel razvoj, ko gre za trženje storitev. Obstajajo celo agencije, ki skrbijo za "spletni ugled" posameznikov in posla. In med njihovimi strankami so tudi ponudniki turističnih storitev. Pa ne vedno le tisti, ki željo razširiti glas o svoji kvalitetni ponudbi, ampak tudi tisti, ki želijo ne ravno bleščeče razmere dovolj olepšati, da bodo na koncu povzročili sušo v vaši denarnici.
S pomočjo računalniškega programa univerze Illinois v ameriškem Chicagu, so preverili verodostojnost ocen na dveh najbolj priljubljenih tovrstnih portalih - TripAdvisor in HolidayCheck. Storili so to, kar počnejo nekatere agencije za ugled na željo naročnikov. S pomočjo računalniškega programa so na oba portala skušali oddati čim več komentarjev, ki jih torej niso spisali resnični zadovoljni uporabniki.
Čeprav naj bi obe strani imeli varovala pred prevelikim številom lažnih komentatorjev, se je izkazalo, da so varovala odpovedala, čeprav so ob nekem gorskem avstrijskem hotelu pisali, da je to odličen kraj z dolgimi peščenimi plažami, velikimi palmami, ki tudi po zaslugi krokodilov in opic daje vtis čudovitega karibskega otoka.
Medtem ko stran HolidayCheck njihovega komentarja ni objavila, so ga na TripAdvisorju oddali brez težav.
Preverili so tudi, koliko komentarjev lahko oddajo iz istega IP naslova. Nobena od strani za to ni imela urejene zapore.
Na koncu pa so se ustavili še pri vprašanju, ali portali sami izločajo zapise, ki so jasna reklama. Tokrat je na testu padel HolidayCheck. Zaključek? Spletne ocene niso nujno tudi resnične.
Sicer pa obstaja nekaj načinov, kako prepoznati, ali gre za resničen komentar ali naročeno sporočilo, pravijo raziskovalci. Komentarji, ki jih avtomatično oddaja računalnik so namreč običajno polna splošnih opisov, jezik je zelo tehničen, oziroma izdaja pretirano navdušenje. Poleg tega neresničen uporabnik običajno piše le ali zelo negativne ali zelo pozitivne komentarje pri vse vsebinah, ki jih komentira, še dodajajo.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.