Ljudje se neprestano učijo, in to ne da bi se tega zavedali, trdi ameriški raziskovalec delovanja možganov z bostonske univerze Takeo Watanabe. V novi izdaji revije Nature znanstveniki poročajo o poskusih, v katerih so se testne osebe naučile vsebin, ki jih niso mogli zavestno zaznati. Študija s tem zavrača argumente, da je za uspešno učenje potrebna ustrezna stopnja koncentracije.
Poskusne osebe so morale na zaslonu opazovati črke, ozadje pa je bilo sestavljeno iz premikajočih se pik. Udeleženci študije pri tem niso opazili nečesa bistvenega - da so znanstveniki pet odstotkov teh točk usmerili v določeno smer. Delež tako usmerjenih točk je bil namreč tako majhen, da opazovalci niso mogli zaznati njihovega premikanja. Kljub temu so poskusne osebe v kaotičnem ozadju znale izslediti tiste vrstice, ki so bile sestavljene iz premikajočih se točk.
V nadaljevanju poskusa so tako preizkušeni testiranci v primerjavi s kontrolno skupino oseb hitreje in lažje odkrili premikajoče se točke, vendar le v primeru, če so bile usmerjene v isto smer kot na začetku poskusa.
Poskusne osebe so se tako očitno naučile nečesa, na kar se niso mogle koncentrirati, česar sploh niso zaznale in kar je bilo zanje popolnoma nebistveno, ugotavljajo raziskovalci. Ta sposobnost, ki naj bi bila v zgodnji zgodovini človeštva koristna, pa lahko danes ljudi ovira.
"Nepomembnih in nekoristnih informacij tako ni mogoče izključiti," je razložil Robert Stickgold s harvarske univerze v Camgridgeu. Raziskovalci domnevajo, da so ljudje na podoben način vsakodnevno izpostavljeni poplavi informacij, ki pa jih niso sposobni ustrezno predelati.
