Strmoglavljenje ruske vesoljske postaje MIR, ki je marca padla v Tihi ocean, je bil gotovo eden najbolj odmevnih dogodkov. Njena gradnja in vzdrževanje je ruske davkoplačevalce stala okoli štiri milijarde dolarjev. V petnajstih letih je proti MIRu poletelo 46 odprav, na postaji pa je gostovalo več kot sto ljudi.
Kljub temu, da je v javnosti postala bolj znana po svojih okvarah kot po znanstvenih dosežkih, imajo postajo mnogi strokovnjaki za revolucionarno na področju vesoljske tehnologije.
Na miru so izvajali številne tehnološke in medicinske raziskave, predvsem glede bivanja človeka v vesolju. Čeprav so mnogi strokovnjaki opozarjali, da MIR lahko trešči kamorkoli na Zemljo, je večina 140-ih ton železja, raketnih pogonov in druge opreme zgorela v atmosferi.
Le dva meseca kasneje je v vesolje prvič poletel turist. Šestdesetletni ameriški bogataš Dennis Tito naj bi ruski vesoljski agenciji za polet proti Mednarodni vesoljski postaji Alfa, ki je nasledila MIR, odštel okoli 20 milijonov dolarjev. Po osmih dneh se je odprava srečno vrnila na Zemljo. Titova dogodivščina je premamila tudi druge bogate avanturiste. Več podjetij v Združenih državah Amerike že razmišlja, kako bi v naslednjih desetih letih v vesolju zgradili postajo za turistične namene, kjer bi lahko počitnice preživelo okoli petsto ljudi. Seveda pa je eden glavnih projektov vesoljskih strokovnjakov v naslednjih letih, polet proti Marsu. Mednarodno vesoljsko postajo Alfa, nekakšno prehodno postajo za potovanje na Mars, naj bi ob podpori visoko razvite vesoljske tehnologije sestavili do leta 2006. Vendar se bodo dela, predvsem zaradi finančnih razlogov, najverjetneje zavlekla.
