Dejstvo je, da je človek z razvojem računalniške simulacije odprl nove dimenzije navideznega sveta. Virtualna resničnost v zadnjih nekaj letih doživlja neverjeten razcvet, znanstvena fantastika, ki nam je doslej burila domišljijo le v filmih, skorajda postaja resničnost. V nasledjih desetih letih bomo priča nastanku umetnih svetov, v katerih bomo lahko prevzemali nove identitete, se učili v navideznih učilnicah in pri tem komunicirali z ostalimi, nakupovali in na najrazličnejše načine preživljali prosti čas, napovedujejo predstavniki Facebooka. Da gre za resne napovedi, priča dejstvo, da so marca letos za neverjetnih 1,5 milijarde evrov kupili startup podjetje Oculus, ki je izdelalo posebna očala, preko katerih lahko vstopimo v virtualno resničnost. Res je, da so zaenkrat ta namenjena predvsem razvijalcem in ljubiteljem tovrstnih iger, a možnosti za uporabo so praktično neomejene. Tega se zaveda tudi mlada ekipa nadebudnih Slovencev, ki pa so pokazali, kako lahko virtualna resničnost rešuje življenja.
Da bi ugotovili za kaj gre, smo obiskali mlade tehnološke navdušence, združene v podjetju NERVteh. V prostorih Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja nam je vodja ekipe Matej Vengust pojasnil, da razvijajo simulator, ki bo namenjen izboljšanju varnosti v cestnem prometu. "Z uporabo virtualne resničnosti želimo simulirati situacije na cesti, ki jih kandidati v avtošolah ponavadi ne doživijo," pravi.

Podobni simulatorji se sicer že uporabljajo v letalski in vesoljski tehnologiji, v avtomobilski industriji pa gre predvsem za promocijo preko dirkaških iger. Slovenska simulacija se od omenjenih razlikuje po tem, da gre za manjši sistem naprav, ki bi ga lahko uporabljali v pisarnah, ambulantah, učilnicah in podobnih manjših prostorih. Poleg uporabe očal, ki nas postavijo v tridimenzionalni svet, znotraj katerega pogled obračamo z dejanskim obračanjem glave, pa je glavna prednost hidravlični sistem, ob katerem je mogoče med vožnjo občutiti vsako luknjo na cesti. "Zelo realno je mogoče občutiti podlago, po kateri vozimo. Čutimo, ko poči pnevmatika, odnašanje zadka in tako dalje. Tega večina ostalih simulatorjev nima," pojasnjuje in dodaja, da bi to še kako prav prišlo voznikom začetnikom, ki nimajo nikakršnih izkušenj na cesti.
Računalniška simulacija, ki jo razvijajo, bo po njegovih besedah postregla z nepredvidenimi situacijami na cesti, kot so poledica ali skok otroka na cesto, morda tudi pijano vožnjo, pravi Vengust. "S tem bi lahko jasno pokazali voznikom, kako na primer na varnost vpliva uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. Skratka, želimo, da ljudje vidijo, kaj so lahko posledice naših dejanj za volanom," dodaja.
Pripomoček za avtošole, zavarovalnice, avtomobilsko in zabavno industrijo
Kot pravijo v podjetju, bodo s programom našim in tujim institucijam, ki se ukvarjajo z izboljšanjem varnosti na cestah, omogočili izdelavo lastnih scenarijev, izvedba pa bo gotovo cenejša, kot če bi takšne situacije na cesti voznikom priredili v resničnem svetu. Idejo trenutno razvijajo s strateškim partnerjem, startup pospeševalnikom DesignForward. Za prijazno futuristično obliko sistema bo poskrbelo podjetje GIGO Design, sodelujejo pa s številnimi strokovnjaki s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, z inštituta Jožef Štefan ter s podjetjem BlackBox in Niko Pušenjak. S slednjima sodelujejo pri nevro analizah voznika, pravijo.

Vsi skupaj si prizadevajo, da bi se izdelka posluževali v zdravstvenih institucijah, ki bi lahko tako izvajal nevroraziskave na področju vožnje. Naslednja ciljna skupina so šole varne vožnje, kjer bi lahko na podlagi vožnje v virtualnem svetu ocenili na katerem področju, oziroma v katerih situacijah je posamezen kandidat šibak. S simulatorjem bi lahko osvojili osnovne veščine za volanom, kot so uporaba sklopke in prestavljanje. V poštev bi naprava prišla tudi zavarovalnicam, so prepričani. "Lahko bi testirali zavarovanca in na polagi simulacije vožnje določili boljšo ali pa pač slabšo zavarovalniško premijo," je pojasnil naš sogovornik. V poštev pa pride tudi v avtomobilski industriji, in sicer predvsem za promocijske namene, z simulatorjem pa lahko seveda na svoj račun še vedno pridejo tudi ljubitelji računalniških iger.
Simulator smo ob našem obisku preizkusili tudi sami, in moramo reči, da se človek ob kombinaciji uporabe omenjenih očal, volana ter sedeža s precizno hidravliko resnično prezrcali v virtualno okolje. V nekaj trenutkih smo pozabili, da se nahajamo v prostorih za Bežigradom in vožnja se je zdela še kako resnična, na trenutke celo zastrašujoče resnična.
Kratek pogovor z ustvarjalci simulatorja in odzive naše ekipe si lahko pogledate v zgornjem videoprispevku.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.