Koalicija levih strank ni potrebna

Najbolj nevaren je tisti, ki pravi, da je stoodstotno imun na vse skušnjave, ki jih prinaša oblast. "Tega ni in takšni, ki to trdijo, so za davkoplačevalce najdražji," je povedal predsednik Zaresa Gregor Golobič. Računa, da bo stranka podvojila število poslancev, predvolilna koalicija t.i. levih strank pa se mu ne zdi potrebna.

Po parlamentarnih volitvah bo minilo leto dni, odkar je bila ustanovljena stranka Zares. Kako ocenjujete njen dosedanji razvoj?

Stranka je v tem obdobju dosegla veliko rast. Imamo več kot 4000 članov, vzpostavili smo občinske in regijske odbore, oblikovali strokovno skupino ter sestavili kandidatno listo. Vse to kaže, da nam je, iskreno povedano, uspelo več, kot smo načrtovali. Vzpostavitev nove stranke v državi, kjer je veliko strank, ni lahka naloga. Podpora stranki pa tudi dokazuje, da smo s politiko, ki se zavzema za samoomejevanje, očitno odgovorili na neko vprašanje, ki je bilo v zraku.

Ker je v stranko vstopilo veliko nekdanjih članov LDS, marsikdo dvomi, da stranka Zares predstavlja novo politiko?

To so zlonamerne ocene tistih, ki so govorili, da bo stranka propadla v prvem mesecu. Demantira jih vse, kar smo počeli doslej, nazadnje tudi naša kandidatna lista. Na njej so v veliki večini ljudje, ki se do zdaj v veliki meri niso ukvarjali s politiko, posebej ne na državni ravni. Gre za šolnike, gospodarstvenike, kulturnike, podjetnike in vrsto drugih, ki so ocenili, da je politika preresna zadeva, da bi jo prepustili samo politikom.

Javnomnenjske ankete stranko uvrščajo na tretje oziroma četrto mesto. Ste s tem zadovoljni?

Zadovoljni bomo z vsem, kar nas bo postavilo na politični zemljevid Slovenije na način, ki bo zagotavljal, da se bo naš glas in glas tistih, ki nam zaupajo, slišal naprej v parlamentu in politiki nasploh. To je naš cilj. Računamo, da bomo na volitvah podvojili število poslancev, s čimer bi bil ta cilj zagotovo dosežen. Na koncu pa bodo seveda imeli glavno besedo volivci, predvsem tisti, ki so danes še neopredeljeni.

S kom bi bili pripravljeni po volitvah oblikovali koalicijo in s kom ne? Pred nekaj dnevi ste dejali, da le sodelovanje s SDS ni mogoče. Kako je s tem?

Vprašanje sodelovanja oziroma nesodelovanja s SDS ni prvo vprašanje za prihodnost Slovenije in slovenske politike. Zamenjava sedanje oblasti SDS je nujen, toda sam po sebi nezadosten pogoj za pozitivne spremembe v slovenski politiki. V tem mandatu je prišlo do skrajnega potenciranja vseh slabosti, ki jih pozna tranzicijsko obdobje v Sloveniji. Tem slabostim so bile sicer podvržene tudi prejšnje vlade, vendar jih je sedanja vlada prignala do konca.

Če vas prav razumem, sodelovanja s SDS popolnoma vendarle ne izključujete?

Predvsem ne želimo tega vprašanja postavljati na prvo mesto. O tem, s kom bomo sodelovali po volitvah, se bomo odločali na podlagi volilnih izidov in programa, ki ga imajo posamezne stranke. Ostali bomo striktno zavezani ciljem, ki jih predstavljamo v času volilne kampanje, in načelom, za katera govorimo, da jih je treba vrniti oziroma na novo utrditi v slovenski politiki.

Če pa bi se zgodilo, da bi SDS dobila zaupnico na teh volitvah in relativno večino, kar je sicer po mojem mnenju manj verjetno, in nas povabila na pogovore, bi se teh pogovorov udeležili, saj se je v politiki treba pogovarjati. Vendar bo to pogovor o tako rekoč nepremostljivih razlikah med nami. Mi ne bomo popustili niti za ped, ko gre za naše temeljne vrednote in usmeritve, prav tako pa ni pričakovati, da bi se SDS odpovedala svojim. Zato je govoriti o tako hipotetičnih in neverjetnih scenarijih, ki nimajo prave zveze z realnostjo, brezpredmetno in odvrača predvolilno razpravo ob bistvenih razvojnih vprašanj.

Kaj pa sodelovanje s SD in LDS?

Ko gre za oceno stanja problemov in razvojnih izzivov, smo z opozicijskimi strankami, tako LDS kot SD, bistveno bližje, zato je verjetneje, da bi z njima prišli do dogovora. Smo konkurenčne stranke, tekmujemo tudi med seboj, saj vsaka ne nagovarja povsem istih skupin volivcev, in v tem je naša prednost in kvaliteta. Ljudje morajo imeti čim več izbire. Stranka Zares je nastala zaradi tega, saj tako kot konkurenca v trgovini vedno koristi potrošnikom, velja za politiko, da več prepiha prispeva k zdravju in ustreza večjemu številu volivk in volivcev.

Veliko se je sicer govorilo tudi o predvolilni koaliciji s SD in LDS. Je ta še aktualna?

Mislim, da predvolilne koalicije niso potrebne. V proporcionalnem volilnem sistemu stranke nastopajo samostojno, saj obstajajo različne družbene skupine, različni pogledi volivk in volivcev. Ni razloga, da bi jim stranke solile pamet, kot da sami ne znajo po svoji vesti in razumu odločati o volilni izbiri. Ali še huje, da bi jih poniževali s kakšnimi brezplačniki, ki v največji meri jemljejo dostojanstvo ravno tistim, na katere naj bi bili naslovljeni – bralcem

Volilna kampanja je v teku. Kakšno kampanjo boste imeli?

Imeli bomo skromno kampanjo. Kot nova stranka, ki ni deležna proračunskih sredstev, si razkošne kampanje ne moremo privoščiti. Pa tudi denar nikoli ne odloča o volitvah. Naša kampanja bo zato kampanja bližine, dialoga in interaktivnosti z volivkami in volivci. Tudi zato že več kot 14 dni intenzivno križarim po vsej Sloveniji ter se skupaj z našimi kandidati in kandidatkami srečujem z ljudmi ob najrazličnejših priložnostih. Šlo bo za pozitiven tip kampanje, ki se ne ukvarja z drugimi, ampak z realnimi družbenimi težavami ljudi, ki jih nameravamo postaviti na prioritetno listo reševanja.

Zdi se, da si v predvolilni kampanji želite neposrednih soočenj s predsednikom SDS Janezom Janšo?

No, še pred kampanjo sem se v trenutku sprenevedavega poziva po samoomejevanju strank, ki ga je naslovil na predsednike drugih strank, sam odzval z nasprotnim predlogom, da soočiva poglede o konkretnem problemu. Gre za to, da slovenska tranzicija ni bila imuna na slabosti, ki se dogajajo v takšnih obdobjih. Predsednik SDS se je temu izognil, čeprav ga nisem izzval v boksarski ring, ampak je bil moj namen govoriti o posameznih primerih dobre prakse v prejšnjih in morebiti tudi sedanje vlade, da ne bi vedno znova zaradi ideoloških in prestižnih razlogov začenjali iz nič.

Ko sva že ravno pri tem. Lahko navedete nekaj primerov dobre in slabe prakse prejšnje in zdajšnje vlade?

Za zdajšnjo vlado bi bilo prav, da bi jih navedel predsednik vlade. Sam jih ne vidim prav veliko. Morda lahko omenim dve odločitvi, ki sta bili po mojem dobri. To je uveljavitev tobačnega zakona in ureditev, s katero so spodbujeni prenosi kmetij iz starejše generacije na mlajšo. Prva odločitev je bila dobra, ker je terjala nek pogum in ne koketiranje z volivci, druga pa zato, ker je ta tema, ki se sicer marsikomu zdi obrobna, vendarle pomembna tako z vidika večje prehranske samooskrbe kot poseljenosti podeželja.

Kar pa se tiče prejšnje vlade, se mi zdi, da je bilo v preteklosti bistveno več posluha za to, da mora obstajati nadzor nad oblastjo, da kritika ni sovražno dejanje, ampak del demokratičnega dialoga in procesa, da morajo mediji ohraniti svojo neodvisnost, da gospodarstvo ni poligon zadovoljevanja strankarskih interesov in da je samoomejevanje politike nujna vrednota.

Pred kratkim je predsednik SD Borut Pahor priznal, da so politično kadrovale tudi prejšnje vlade.

Vlade so koalicijske. Morda je imel v mislih kakšno od koalicijskih strank v prejšnji vladi. Kot pa že rečeno, 100-odstotne imunosti na takšne stvari ni pri nikomer. Najbolj nevaren je tisti, ki pravi, da je stoodstotno imun na vse skušnjave, ki jih prinaša oblast. Tega ni in takšni, ki to trdijo, so na koncu za davkoplačevalce najdražji.

In ko smo pri kadrovanjih. Vzemimo na primer nadzorni svet Telekoma. V njem sta bila v prejšnjem mandatu dva vrhunska menedžerja – predsednik uprave Krke Jože Colarič in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. V tem mandatu ju v nadzornem svetu ni več, četudi je bila sugestija, da bi Colarič ostal. Zavrnjen je bil s tragikomičnim pojasnilom, da ni elektroinženir, in zdaj v nadzornih svetih prevladujejo strankarski veljaki SDS oziroma nameščenci družine Petek, ki so svoje lovke razpredli vsepovsod.

Na drugi strani pa je tudi res, da nekdanji poslanec LDS Jože Lenič, ki ga je prejšnja vlada leta 2003 imenovala na mesto predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, ni imel potrebnih izkušenj.

Se vam zdi? Seveda jih je imel. Bil je dolgoletni predsednik uprave KAD, kjer je korektno in dobro upravljal njegovo premoženje. In tja je prišel potem, ko je bila zaradi poskusa spornega menedžerskega prevzema zamenjana stara uprava, potem ko je prejšnja vlada s skrajnimi napori to preprečila. Še en primer dobre prakse. Tudi sedanjega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav ni pripeljala sedanja vlada, ampak ga je iz strukture znotraj zavarovalnice v upravo postavil Jože Lenič. Spomnili se boste tudi, da Leniča Janševa vlada ni razrešila, ampak je sprejela njegov dostop, ker je ocenil, da nima zaupanja lastnika, in mu izplačala nagrado za dobro opravljeno delo.