18 novih okužb, največ v Šmarju pri Jelšah

Sveži podatki pristojnih kažejo, da smo v torek v Sloveniji potrdili 18 novih okužb s koronavirusom. Opravljenih je bilo 974 testov. Hospitaliziranih je 22 pacientov, od tega trije na intenzivni negi. 

Iz bolnišnice so odpustili dva bolnika. Ena oseba s covidom-19 je umrla. 

Po podatkih Covid-19 Sledilnika so v torek največ novih okužb potrdili v Šmarju pri Jelšah, ki je bilo v prvem valu epidemije eno izmed večjih žarišč virusa pri nas. Tam so potrdili tri okužbe. Sledita Ljubljana in Kranj z dvema novima primeroma. Po eno okužbo so odkrili še v Rogaški Slatini, Rogatcu, Velenju, Celju, Postojni, Vipavi, Pesnici, Tržiču, na Polzeli in Igu. Okužen je tudi tuji državljan. 

Štiri nove okužbe so potrdili v starostnih skupinah 15–24 let, 25–34 let in 55–64 let. Trije novi okuženi so stari od 35 do 44 let, dva pa od 65 do 74 let. Ena okužena oseba je starejša od 85 let, še kažejo podatki Covid-19 Sledilnika. 

Logarjeva: Okužbe so razpršene po državi, hospitaliziranimi bolniki niso samo starejši

Kot je ocenila Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike, so nove okužbe razpršene po državi, zato ne moremo govoriti o nekem večjem žarišču. Nekaj okužb so našli v novih krajih, večina pa v tam, kjer so posamezne primere potrdili že v zadnjih dneh. "Gre za lokalno širjenje, ki je v tej fazi epidemije pričakovano," je pojasnila infektologinja. Zabeležili pa so tudi nekaj novih primerov, vnesenih iz tujine.

V tej fazi epidemije je tudi pomembno, da imamo čim več dokazanih primerov okužbe, ki jih epidemiologi nato ustrezno obravnavajo, na primer z izdajo karantensko odločbe ali dodatnim testiranjem. "Če smo bolni in smo dogovorjeni za bris, gremo po brisu domov in se ne odpravimo na morje, trgovino, fitnes. Na izvid brisa počakamo doma," je ob tem še poudarila.

Po njenih besedah trenutno ni takšnega lepega upada števila okužb, kot je to bilo v prvem, spomladanskem valu epidemije. Število okužb se sicer znižuje, še vedno pa se generirajo novi primeri. Zato po oceni Logarjeve ni čas, da začnemo sproščati ukrepe ali govoriti, da so stvari pod kontrolo. Opomnila je na že vse znane ukrepe, kot so izogibanje druženj, uporaba mask ter higiena rok in kašlja. Epidemiologi na terenu sicer opažajo, da večina ljudi kar dobro upošteva vsa navodila in priporočila, nekaj je pa takih, ki se ji to zdi pretirano.

Na infekcijski kliniki sicer trenutno skrbijo za 12 bolnikov s covidom-19, dva potrebujeta intenzivno zdravljenje. Na kliniki računajo, da bodo dva bolnika z navadnega oddelka lahko kmalu odpustili v domačo oskrbo.

Logarjeva je ob tem opomnila, da med hospitaliziranimi bolniki niso samo starejši, povprečna starost bolnikov na navadnem oddelku je trenutno pod 60 let. "Tudi med zadnjimi tremi bolniki v intenzivni enoti sta dva, ki nimata hudih pridruženih bolezni in sta mlajša od 60. Pravila, da bi samo starejši imeli težji potek, ni. Vsi moramo biti previdni, tudi pri mlajših in zdravih lahko pride do hujše oblike bolezni," je opozorila.

Pri zadnjih bolnikih, ki so jih zaradi hujšega poteka koronavirusne bolezni zdravili v intenzivni negi, so na kliniki zaznali hitrejše poslabšanje simptomov. Pri bolnikih iz spomladanskega vala so se simptomi prehlada, vročina in težko dihanje, večinoma začeli slabšati šele po tednu dni z bolečinami v prsih in nizko koncentracijo kisika v krvi. Razlage, zakaj pri zadnjih bolnikih bolezen napreduje veliko hitreje, po besedah Logarjeve še nimajo, morda gre tudi samo za naključje.

Hitro testiranje le za življenjsko ogrožene bolnike

Od odvzema brisa do rezultata testiranja na okužbo z novim koronavirusom običajno mine več ur. Obstajajo tudi hitri testi, pri katerih so rezultati znani že v eni uri, a zaradi višje cene in nedostopnosti na trgu za zdaj ni pričakovati njihove širše uporabe. V Sloveniji jih uporabljajo le na nujnih vzorcih za življenjsko ogrožene bolnike.

Za diagnostiko novega koronavirusa sicer ločijo dve skupini testov, pri obeh skupinah testov pa obstajajo "formati, ki omogočajo 'hitro' določanje iskanega parametra", so za STA pojasnili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ki tudi opravlja testiranja.

V prvi skupini so testi, s katerimi neposredno določajo prisotnost komponent virusa v kužnini. Takšni so molekularni testi, s katerimi potrjujejo nukleinsko kislino virusa, in testi za določanje antigenov, s katerimi potrjujejo virusne beljakovine. Običajne kužnine, iz katerih neposredno določajo viruse, so brisi nosno-žrelnega prostora oz. druge kužnine zgornjih dihal.

"Dovolj zanesljivi in specifični so le testi za določanje nukleinskih kislin, medtem ko testi za določanje antigenov, ki so trenutno na voljo, niso dovolj zanesljivi, saj je problem zlasti njihova nizka občutljivost," so ob tem poudarili v laboratoriju.

Pri nas uporabljajo več različnih testov za določanje nukleinske kisline novega koronavirusa. Običajno potrjujejo dva ali več značilnih delčkov nukleinske kisline, s čimer povečajo specifičnost in občutljivost testa.

Največkrat uporabljajo teste, izvedba katerih skupaj s pripravo vzorca na preiskavo zahteva čas od treh do petih ur. Teste s hitrejšo diagnostiko v približno eni uri pa uporabijo le pri življenjsko ogroženih bolnikih. Stopnjo nujnosti za hitro testiranje ocenijo zdravniki, ki obravnavajo bolnika in poznajo njegovo zdravstveno stanje ter pridružene bolezni.

V drugo skupino za diagnostiko pa spadajo testi, s katerimi posredno ugotavljajo, ali je človek prišel z virusom v stik tako, da v krvi določajo značilna protitelesa. Kot samostojni ti testi niso primerni za akutno obravnavo bolnika, saj bolniki praviloma postanejo pozitivni šele od pet do 14 dni po okužbi. Lahko pa so ti testi v pomoč pri obravnavi bolnika z netipičnim potekom bolezni oz. pri tistih, kjer je virus iz zgornjih dihal že izginil in ga s testi za neposredno dokazovanje iz kužnin ne morejo potrditi.

V hrastniškem domu starejših brez novih okužb

Iz Občine Hrastnik so sporočili, da so v torek tam odvzeli tri brise, vsi so bili negativni. Vse tri brise so sicer odvzeli zunaj Doma starejših Hrastnik, tako da podatki o stanju v domu ostajajo nespremenjeni. 

V domu zaradi kadrovske stiske trenutno pomagajo zdravstveni delavci iz šestih domov oziroma bolnišnic, in sicer iz Doma starejših občanov Ljutomer, Doma starejših občanov Metlika, Splošne bolnišnice Trbovlje, Doma Lukavci, Centra starejših Gornji grad in Centra starejših Trnovo.