Čakanje na delo podaljšali, najvišja povračila prejela Hit in Revoz

Odločitev, ki so jo sprejeli na redni četrtkovi seji vlade, je po Twitterju sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj. Podaljšanje je bilo pričakovano, brez dvoma pa mu bodo zaploskali na Obrtni zbornici Slovenije, saj bi to pomenilo, da jim je vlada vsaj delno prisluhnila. Sami bi sicer gospodarstvo na ta način reševali vse do konca leta. 

Minister Cigler Kralj si, nasprotno, želi, da bi  jeseni nosilni ukrep postal skrajšan delovnik, a je zanj manj zanimanja od pričakovanj. Razmišljal je celo, da čakanja na delo ne bi podaljšali, a je, kot je povedal v pogovoru za STA, na koncu prevladala drugačna odločitev, saj se zaveda, da nekatere panoge po koronski krizi še niso zaživele. To stališče je ponovil tudi v današnjem tvitu: "Stanje na trgu dela nakazuje na to, da je ukrep za delavce in delodajalce še vedno potreben," je zapisal.  Za september 2020 so potrebna sredstva ocenjena v višini 16,5 milijonov evrov.

Avgusta je na čakanju na delo še 25.000 zaposlenih, kar je približno toliko kot julija, je povedal Cigler Kralj. 

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so delodajalci za ukrep subvencioniranja čakanja na delo do vključno torka posredovali 71.842 vlog za 390.903 zaposlene. Po zadnjem, četrtem protikoronskem zakonu, ki je shemo čakanja omogočil za julij in avgust, so do zdaj oddali 14.903 vloge za 50.919 zaposlenih. Za ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki ga je vpeljal tretji protikoronski zakon, pa so na zavodu medtem prejeli 7825 vlog za 40.935 zaposlenih. 

Za čakanje na delo že 260 milijonov. Katera podjetja so prejela najvišja povračila?

Za september so potrebna sredstva za ukrep čakanja na delo ocenjena na 16,5 milijona evrov. Zadnja tranša povračil v višini 15,5 milijona evrov je bila izplačana 10. aprila, pred tem pa so izplačali že 243 milijonov evrov. Skupaj so tako do zdaj za tovrstno pomoč trgu dela namenili skoraj 260 milijonov. 

Z zavoda za zaposlovanje so nam posredovali seznam 50 največjih prejemnikov povračil iz naslova čakanja na delo. 

Na prvem mestu je novogoriški Hit, ki je doslej prejel za 3.599.345,20 evra povračil. Na račun Revoza so nakazali 3.506.072,48. To sta tudi edini dve podjetji, ki sta za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo prejeli več kot tri milijone evrov. Obe delujeta v sektorjih, ki ju je tako imenovana koronakriza močno prizadela. 

Podjetje Slovenske železnice - vleka in tehnika je doslej prejelo za 2.798.531,77 evra povračil, zreški Unior 2.629.995,04 evra, idrijska Hidria pa 1.919.672,10.

Sledijo Sava Turizem (1.911.028,98), LTH Castings, ulitki (1.896.191,88), Goodyear Dunlop Sava Tyres (1.823.763,61), Mahle Electric Drives Slovenia (1.785.081,43), Ljubljanski potniški promet (1.760.929,13) in Nomago ( 1.721.075,71 evra). 

Okoli milijona in pol evrov sta prejela Hella Saturnus Slovenija (1.507.817,29 evra) in in Talum iz Kidričevega (1.498.474,50). Kdo so še ostali veliki prejemniki pa lahko preverite v priloženem dokumentu. 

Vlada tlakuje pot do evropskih milijard

Po napovedih bi se vlada danes utegnila seznaniti tudi z izhodišči za pripravo načrta za okrevanje in odpornost, ki bo z nanizanimi projekti in ukrepi podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ko bo ta enkrat na ravni EU dokončno sprejet.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja, ki vključuje proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Precejšen del sredstev bo treba porabiti že v 2021 in 2022.