"Veliko ljudi meni, da jim po cepljenju ne bo več treba nositi mask," je za New York Times dejal Michal Tal, imunolog na ameriški univerzi Stanford. Zanje bo ključna informacija, tako pravi Tal, ali so še vedno lahko kužni. Če bodo namreč cepljeni posamezniki 'tihi' prenašalci virusa, bo slednji še naprej krožil med populacijo.
Pri okužbah dihal je nos vstopna točka virusa. Tam se slednji hitro razmnožuje, imunski sistem pa tvori protitelesa, ki so specifična za sluznico. Če je oseba drugič izpostavljena virusu, si protitelesa zapomnijo virus in ga zaustavijo, še preden se razširi po telesu. Nasprotno pa cepivo vbrizgajo globoko v mišico, nakar se absorbira v kri, kjer imunski sistem spodbudi k tvorbi protiteles. To naj bi bilo dovolj, da cepljena oseba ne bo zbolela.
Nekatera od teh protiteles bodo prišla do nosne sluznice, ni pa jasno, koliko in kako hitro. "To je dirka. Glavno vprašanje je, ali se lahko virus razmnožuje hitreje, kot ga lahko imunski sistem nadzoruje," pravi Marion Pepper, imunologinja z univerze Washington.
Cepiva proti koronavirusu so se izkazala kot močan ščit pred razvojem hude bolezni, vendar ostaja vprašanje, ali bodo zagotovila potrebno zaščito tudi v nosni sluznici. "Preprečevanje razvoja hude bolezni je najlažje, preprečevanje blage bolezni težje, preprečevanje vseh okužb pa najtežje," je ponazoril Deepta Bhattacharya, imunolog z univerze v Arizoni.
Kljub temu so strokovnjaki izrazili optimizem, da bodo cepiva virus dovolj zavirala tudi v nosu in grlu, kar pomeni, da cepljeni ljudje virusa ne bi mogli širiti. Bhattacharya je dejal, da ga je spodbudilo nedavno delo, ki je pokazalo, da imajo ljudje, ki so prejeli cepivo proti gripi, v nosu veliko protiteles. Študija bolnikov s covidom-19 pa je pokazala, da so ravni protiteles v slini in krvi tesno usklajene, kar kaže na to, da bi močan imunski odziv v krvi zaščitil tudi sluznico.
Strokovnjaki so sicer poudarili, da proizvajalci cepiv še niso podali dovolj podatkov o tem, koliko cepljenih ljudi se je okužilo z virusom, a so bili brez simptomov. AstraZeneca je sicer novembra objavila nekatere rezultate kliničnih testiranj in dejala, da so se prostovoljci redno testirali na prisotnost virusa, rezultati pa so pokazali, da bi lahko cepivo preprečilo nekatere okužbe.
Pri Moderni in Pfizerju načrtujejo dodatne analize in testiranja na protitelesa v sluznici, ki bi razkrila, ali so se prostovoljci z virusom okužili po prejemu cepiva. Rezultati bodo na voljo predvidoma v nekaj tednih, je predstavnica Moderne potrdila za New York Times.
Bogate države pokupile večino odmerkov cepiva proti covidu-19
Neodvisne organizacije, kot sta Oxfam in Amnesty International, pa medtem ugotavljajo, da si bogatejše države kopičijo več odmerkov cepiva, kot jih v resnici potrebujejo. Vse odmerke cepiva družbe Moderna so kupile bogate države, prav tako 96 odstotkov Pfizerjevega cepiva. 14 odstotkov svetovnega prebivalstva je tako kupilo 53 odstotkov zalog najobetavnejših cepiv, pri čemer si je Kanada zagotovila dovolj odmerkov za petkratno cepljenje vsakega prebivalca.
Revnejše države pa bodo lahko prihodnje leto cepile le enega od desetih prebivalcev. Neodvisne organizacije vlade in farmacevtsko industrijo opozarjajo, naj hitro ukrepajo in zagotovijo dovolj cepiva za vse, ne samo za tiste države, ki si ga lahko privoščijo.
KOMENTARJI (91)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.