Ali je Slovenija res med državami z manj strogimi ukrepi?

Direktor NIJZ Milan Krek je na današnji novinarski konferenci dejal, da je epidemiološka situacija v Evropi slaba, predvsem zaradi pojava novih, bolj nalezljivih sevov – angleškega, južnoafriškega in brazilskega. Ob tem je ocenil, da Slovenija spada med evropske države z manj strogimi ukrepi. Tudi glede odprtja šol so nekatere evropske države strožje od Slovenije, je dodal. 

Pri tem se je zanašal na podatke sledilnika ukrepov posameznih držav, ki jih objavlja univerza v Oxfordu. Ta tudi statistično ocenjuje strogost ukrepov, ki jih imajo države, in sicer na podlagi več indikatorjev. Med njimi so odprtje oziroma zaprtje šol, prepovedi potovanj in podobno. Indeksi se gibljejo od 0 do 100, pri čemer 100 pomeni, da so v državi uveljavljeni najstrožji ukrepi. 

Pri tem je treba poudariti, da indeksi beležijo število in strogost vladnih ukrepov, a snovalci sledilnika opozarjajo, da prikazani statistični podatki niso primerni za razvrščanje držav med slabše ali boljše. Prav tako ni mogoče oceniti odziva vlade na epidemijo. 

Najvišji indeks v Evropi ima trenutno Nizozemska, in sicer 89,82. Sledijo Irska, Ciper in Nemčija. Slovenija ima trenutno indeks 68,52. 

Nizozemska

Nizozemska vlada je predvsem zaradi naraščanja števila okužb in pojava novih različic koronavirusa pred kratkim uvedla najstrožje ukrepe doslej. Prvič po koncu druge svetovne vojne so uvedli policijsko uro. Zaradi omenjenega ukrepa so po državi izbruhnili nasilni izgredi. Vsak posameznik lahko dnevno obišče eno gospodinjstvo. 

Nošnja mask v vseh zaprtih prostorih je obvezna za starejše od 13 let. Maske so obvezne tudi v šoli, a le ko učenci niso v svojem razredu. Kazen za nenošenje maske znaša 95 evrov. Nizozemska vlada priporoča delo od doma. Do 9. februarja so zaprte vse nenujne trgovine in storitve. Zaprte so kulturne ustanove, živalski vrtovi, notranje športne dvorane, fitnesi, bazeni, frizerski in kozmetični saloni ter bari in restavracije. Prav tako so do 9. februarja zaprte vse šole, izobraževanje na vseh ravneh pa poteka na daljavo. Nizozemska je prešla na učenje na daljavo 16. decembra, pri tem pa uvedla določene izjeme – za učence, ki spadajo v ranljive skupine, otroke nujnih delavcev in otroke s posebnimi potrebami. 

Številni podobni ukrepi sicer veljajo tudi v Sloveniji, a s pomembno izjemo. Slovenska vlada je začela stroge ukrepe in zapiranje države uvajati že s koncem oktobra, ko so se zapirali tudi šole, gostinski lokali in fitnesi. Nekatere ukrepe so zatem zaostrovali ali na novo uvedli, na primer policijsko uro, do določenega sproščanja pa je prišlo šele v zadnjih tednih, pa še to le v nekaterih regijah. Na drugi strani je Nizozemska zapirala javno življenje in gospodarske dejavnosti kasneje, šole in nenujne trgovine so se zaprle šele sredi decembra, policijska ura je v veljavo vstopila januarja. Večina Evrope je sprva v jesenskem valu kljub uvedbi drugih omejevalnih ukrepov šole in vrtce pustila odprte, so pa uvedli stroge epidemiološke in higienske ukrepe. Nekatere države, na primer Francija (kjer se je javno življenje zaprlo, velja pa tudi policijska ura), pa v drugem valu epidemije na šolanje na daljavo sploh niso prešle. Prav tako nas številne evropske države (kot na primer Italija ali Avstrija) prekašajo pri sproščanju ukrepov. 

Italija 

Naša zahodna soseda ima po sledilniku oxfordske univerze indeks 84. Italijanska vlada je uvedla štiristopenjski sistem ukrepov glede na epidemiološko situacijo v vsaki posamezni deželi in avtonomni provinci. 20 italijanskih dežel je lahko obarvanih rdeče, oranžno, rumeno ali belo – v tem primeru v dežele omejitveni ukrepi niso več v veljavi. 

Najbolj restriktivni ukrepi so predvideni za rdeča območja, a na današnji dan nobena italijanska regija ni več v rdečem. Sredi januarja so za rdeča območja veljale Lombardija, Sicilija in Južna Tirolska, kjer so bile odprte le nujne trgovine z živili in drugimi osnovnimi potrebščinami ter lekarne. Bari in restavracije so zaprti tudi na oranžnih območjih, dovoljena sta prevzem hrane in dostava. So pa odprte trgovine, a se morajo zapreti ob koncih tedna in ob praznikih. Medtem lahko na rumenih območjih svoja vrata odprejo tudi bari in restavracije. Prav z današnjim dnem se je večina države obarvala v rumeno, kar pomeni, da v teh deželah veljajo najmilejši ukrepi. 

Po vsej državi pa še vedno velja prepoved gibanja med regijami z določenimi izjemami. Prebivalci oranžnih regij so omejeni na svojo občino, prebivalci rumenih pa ne. Po vsej Italiji še vedno velja policijska ura od 22. do 5. ure zjutraj. V vseh deželah lahko vsako gospodinjstvo obiščeta le dve osebi, velja omejitev zbiranja, na javnih prostorih je obvezno obrazno pokrivalo. 

Omejitev gibanja od 22. ure dalje je v veljavi že od 4. novembra, prav tako prepoved gibanja med posameznimi deželami. Istočasno je vlada zaprla tudi fitnes centre, gledališča in kinematografe. 

Kaj pa šole? Po večmesečnem spomladanskem zaprtju so se septembra šole po Italiji znova odprle, a so v nekaterih deželah zaradi naraščanja števila okužb že po nekaj tednih znova zapirale svoja vrata, in sicer različno glede na posamezne dežele in glede na stopnjo šolanja. Najmlajši učenci so večinoma ostali v šolskih klopeh, medtem ko so srednješolci presedlali na šolanje na daljavo, kar pa je že jeseni sprožilo proteste. Z današnjim dnem se je v šolske klopi vrnila večina srednješolcev. 

Nemčija 

Nemčija se je tako kot večina evropskih držav v jesenskem valu epidemije sprva odločila, da vrtci in šole (kljub delnemu zaprtju države) ostanejo odprti. To se je spremenilo šele sredi decembra, ko je kanclerka Merklova napovedala strožje ukrepe zaradi vse večjega števila okužb. 16. decembra so se tako zaprli vrtci, šole, vse nenujne trgovine, frizerski saloni … Že nekaj tednov prej, 2. novembra, pa so se zaprli bari in restavracije, v državi je veljala delna zaustavitev javnega življenja. 

Po vsej državi so še vedno zaprti tudi fitnes centri, gledališča, koncertne dvorane in muzeji. Veljajo tudi pravila glede ohranjanja metra in pol razdalje, v trgovinah, na avtobusih in vlakih je obvezno nošenje medicinskih mask. Ukrepi vsaj do 14. februarja veljajo v večini zveznih dežel, do takrat bodo ostali zaprti tudi vrtci in šole. Po sledilniku oxfordske univerze ima Nemčija indeks 82,41.

Hrvaška 

Hrvaška, ki ima po oxfordskem sledilniku indeks 50,93, je dokaj pozno zaostrovala koronske ukrepe. V vseh zaprtih prostorih je bilo obvezno nošenje zaščitnih mask šele sredi oktobra, že prej pa je to veljalo npr. za gostinske lokale in nakupovalne centre. Ostrejše ukrepe so uvedli konec novembra, ko so se zaprli gostinski lokali, prepovedali so poroke in omejili število ljudi na zasebnih druženjih. V začetku decembra so zaprli še telovadnice in športne centre. Pred božično-novoletnimi prazniki so prepovedali gibanje izven županij – za to so bile potrebne dovolilnice.  

Sedaj pa sosednja Hrvaška že sprošča ukrepe. V šolske klopi so tako danes znova sedli vsi osnovnošolci, že prej so se v šole vrnili učenci nižjih razredov osnovnih šol ter dijaki zadnjih letnikov srednjih šol. Izjema pri tem je le istrska županija, kjer bo učenje na daljavo potekalo še vsaj do 15. februarja. Pouk na daljavo za srednje šole in višje razrede osnovnih šol so uvedli šele sredi decembra.