Ali strategija cepljenja deluje? Ponekod na vrsti že zdrav 24-letnik

Da strategija cepljenja v Sloveniji ne poteka gladko, kaže vse več zgodb posameznikov, ki jih dobivamo tudi v našem uredništvu. Medtem ko večina zdravstvenih domov po Sloveniji še ni cepila 75-letnikov, ponekod celo 80-letnikov, so ponekod prišli na vrsto že zdravi 24-letniki. Gre za primer iz Hrastnika, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu že cepili zdravega 24-letnika in njegove starše, stare med 50 in 60 let, brez pridruženih bolezni.

Da je bil sicer presenečen, a da je vseeno prišel na cepilno mesto, je dejal 24-letnik, ki je želel ostani anonimen. "Cepili so me s cepivom AstraZenece. Bilo je veliko ljudi, a moram reči, da je bilo super organizirano," je dodal in povedal, da so bili na cepljenju tako stari kot mladi. Po njegovem mnenju gre za organizacijsko težavo. "Verjetno bi morali organizirati tako, da bi cepivo dobili tisti, ki imajo po državni vladni strategiji prednost," je še povedal. Na cepljenje se je prijavil že decembra, najprej na e-Upravi, pozneje pa še pri svojem zdravniku. 

Kako je mogoče, da so že cepili zdravega 24-letnika, smo povprašali direktorja zdravstvenega doma Gregorja Pajića. "Možno je, ker smo pri koncu cepljenj. Tisti, ki danes pokličejo za cepljenje, bodo v nekaj dneh na vrsti. Cepiva AstraZenece smo dobili več od pričakovanj. Cepiva Pfizerja pa manj od pričakovanj," odgovarja. 

Kot pojasnjuje, s Pfizerjevim cepivom cepijo starejše in vse v skladu s strategijo, s cepivom AstraZenece pa stare od 18 do 64 let, prav tako v skladu s strategijo. Sicer ocenjuje, da bodo do konca marca, lahko tudi že prej, cepili vse, ki so se prijavili na cepljenje pri svojih osebnih zdravnikih. Do zdaj je bilo cepljenih 863 ljudi, v tem tednu pa še 366 (300 s cepivom AstraZenece in 66 s cepivom Pfizerja – od tega 56 za drugo cepljenje in samo 10 za prvo cepljenje starejših). Glede na število prebivalcev to pomeni 13,45 %, je še pojasnil. 

V pogovoru nam je 24-letnik tudi zaupal, da so ga le nekaj dni po cepljenju znova klicali, da se lahko oglasi pri njih za prvi odmerek, a očitno je šlo za napako, kot jim je pojasnil v pogovoru, se je cepil le nekaj dni pred tem. Tudi glede tega smo direktorja prosili za komentar, a je dejal, da težko komentira izjavo o dvojnem klicu, saj morajo v informacijski sistem vnesti vsakega, ki se cepi. Gre tudi za evidenco za drugo cepljenje po posameznem cepivu. "Zagotovimo vam lahko, da imamo evidence o cepljenih osebah urejene," je dodal. Poudarja pa, da so v zdravstvenem domu že imeli inšpekcijski nadzor, ki ni ugotovil nepravilnosti. 

Na Kočevskem cepili že vse prijavljene

Na Kočevskem so sicer cepili že vse prijavljene. Že v soboto so cepili vse šolnike, še pred tem pa že vse starostnike, kronične bolnike in zaposlene v kritični infrastrukturi. Na račun dobre organizacije, kot pravijo iz tamkajšnjega zdravstvenega doma, zdaj cepijo že mlajše in zdrave posameznike. Na cepljenje so se začeli pripravljati že marca lani, ustvarili so interni cepilni portal in takoj začeli zbirati prijave. Pristojne pa pozivajo, naj se zganejo in najranljivejše od drugod preusmerijo v bolj organizirane cepilne centre.

"Država mora narediti korak naprej in tudi glede na precepljenost in obvladovanje posameznih centrov ljudi preusmerjati v te centre," je dejal Primož Velikonja, pomočnik direktorice za zdravstveno nego, ZD Kočevje. "Če so nekje sposobni cepiti več ljudi, naj ljudi, ki nujno potrebujejo cepljenje, preusmerijo v te centre. Problem je samo dobava cepiva," je dodal. 

Da z naročanjem cepiva pri Nacionalnem inštitutu nimajo nobenih težav, sicer pravijo na Kočevskem. V sredo so jih obiskali tudi zdravstveni inšpektorji. "Imeli smo izredni inšpekcijski nadzor. Mi smo se ga v bistvu razveselili, ker imamo stvari povsem pod nadzorom, ugotovljenih ni bilo nobenih nepravilnosti," je dejal Velikonja in pojasnil, da so gledali predvsem prejšnji teden, saj nikomur ni bilo jasno, kako so cepili šolnike. Težav s tem, da že cepijo mlajše in zdrave, po njegovih besedah inšpektorji niso imeli.

V prestolnici ne gre tako hitro

Povsem drugače je medtem v prestolnici. V zdravstvenem domu dnevno porabijo okoli 2 tisoč odmerkov, trenutno pa z drugim odmerkom Pfizerja cepijo 80-letnike. Za stare od 75 do 80 let pa je cepiva premalo. "Sočasno cepimo še posebej ranljive kronične bolnike, ti so stari med 18 in 64 let. Cepimo jih s cepivom AstraZenece, med njimi so tudi starejši od 65 let, ki se želijo cepiti s tem cepivom," je dejala Tea Stegne Ignjatovič.

"Tudi mi smo organizirani tako, da bi lahko cepili bistveno več ljudi, pa žal ne dobimo cepiva," medtem odgovarjajo v ljubljanskem zdravstvenem domu, kjer na vrsto še niso prišli niti 75-letniki. Cepiva žal ni toliko, kolikor je interesa med starejšimi. V primerjavi s Kočevjem in Hrastnikom, kjer je seveda bistveno manj prebivalcev kot v Ljubljani, cepljenje torej ne gre tako hitro.

Stegne Ignjatovičeva je dejala še, da težko komentira, kaj delajo na drugih koncih Slovenije, saj tega vpogleda nima. "Dejstvo pa je, da moramo mi, ko v cepilnem centru naročamo cepivo, posebej opredeliti, za katero ciljno populacijo ga naročamo," je dodala. 

Kacin: Ni čas za to, da različne zdravstvene institucije med seboj tekmujejo in komplicirajo

Vprašanje o tem, kako je mogoče, da ponekod že cepijo 30-letnike, drugod pa še niso na vrsti niti najranljivejši, smo znova naslovili na pristojne. Odgovorili so nam le iz kabineta zdravstvenega ministra, in sicer naj upoštevamo izjave državnega sekretarja Jelka Kacina. "Jaz bi se izognil temu odgovoru," je nacionalni koordinator za cepljenje proti covidu-19 odgovoril v torek. 

V sredo je sicer obiskal Maribor in kot primer dobre prakse izpostavil tamkajšnji zdravstveni dom. "V tem trenutku ni priložnost, da različne zdravstvene institucije med seboj tekmujejo in komplicirajo in si izmišljujejo razloge, zakaj se nekaj ni zgodilo, ampak da se vse tisto, kar se je zamudilo, čim prej nadoknadi," je dejal. 

Za pojasnila, kako vladna strategija deluje na terenu, smo prosili tudi zdravstveno inšpekcijo. In dobili zgolj pisni odgovor UKOM, da lahko vprašanje ponovno zastavimo jutri.

Kdaj bodo na vrsti kronični bolniki?

Današnji primer 24-letnika ni osamljen. Že včeraj smo poročali o primeru cepljene 30-letnice, neuradno na Goriškem, ki ni zaposlena v kritični infrastrukturi, prav tako ni kronično bolna. Na drugi strani pa 75-letna bolnica z rakom, vabljena na cepljenje, ki je pozneje odpadlo, novega termina še ni dobila. Kacin pravi, da lahko o tem, kako zelo je posamezna oseba, bolnik ali bolnica, potrebna hitrega cepljenja, presoja samo njen zdravnik. "Povsod, kjer so odstopanja prevelika navzgor in navzdol, bodo zdravstvene inšpekcije opravile nadzor." Meni pa, da do tega prihaja, ker se "ponekod bolj zavzamejo in so podjetnejši", zato hitreje dobijo odmerke cepiv.

Medtem ko imamo na enem koncu Slovenije zdravega 24-letnika, ki je že prejel cepivo, pa imamo na drugem koncu (v Ljubljani) 18-letnika, ki je gastroenterološki bolnik s kronično vnetno črevesno boleznijo – Crohnovo boleznijo, in še čaka na klic za cepljenje, ki bi mu omogočil vrnitev v normalno življenje, saj se mora zaradi bolezni šolati od doma. Zaupal nam je, da rešitev vidi v cepljenju, saj ga čaka matura, ki bi se je rad udeležil. 

Kdaj pa lahko on pričakuje klic? Kacin je včeraj sporočil, da bo v tem tednu skupaj na voljo 54.300 odmerkov cepiva, ki bodo večinoma namenjeni cepljenju kroničnih bolnikov, starejših od 18 let, ostalo pa bo namenjeno cepljenju ne le vzgojiteljev in učiteljev, ampak vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo se pozanimali, koliko kroničnih bolnikov imamo v Sloveniji. Njihov odgovor objavljamo v celoti. Glede na oceno na podlagi samoporočanja na reprezentativnem vzorcu slovenske odrasle populacije, CINDI 2016, je kroničnih bolnikov okrog 465.000.

V tej skupini imajo posebej ranljivi kronični bolniki (tik pred terapijo ali na določeni terapiji) prednost pred ostalimi kroničnimi bolniki. Cepljenje teh že poteka. V tej skupini so:

1. bolniki s presajenimi organi (tudi pred načrtovano presaditvijo);

2. bolniki z določenimi rakavimi obolenji:

- bolniki, ki so trenutno na kemoterapiji,

- bolniki s pljučnim rakom na radikalni radioterapiji,

- bolniki z rakom krvotvornih organov ne glede na fazo zdravljenja,

- bolniki z rakom na imunoterapiji ali prejemniki zdravljenj s protitelesi,

- bolniki z rakom, ki prejemajo zdravljenje, ki vpliva na imunski sistem, kot so inhibitorji proteinske kinaze ali PARP-inhibitorji,

- bolniki po PKMC v zadnjih 6 mesecih ali tisti, ki še prejemajo imunosupresivna zdravila;

3. bolniki s hudimi boleznimi pljuč: npr. cistična fibroza, težka astma (vsi, ki imajo kljub maksimalni inhalacijski terapiji in prepoznani zdravljeni komorbidnosti še vsaj 2 poslabšanji na leto in potrebujejo sistemski steroid in/ali imajo uvedeno biološko terapijo), KOPB (vsi, ki imajo vsaj 2 poslabšanji letno in potrebujejo antibiotično terapijo ali sistemski steroid oz. vsaj enkrat letno hospitalizacijo zaradi poslabšanja), bolniki s pomanjkanjem alfa1antitripsina, bolniki z restriktivnimi boleznimi pljuč z VC < 60 % norme in bolniki z idiopatsko pljučno fibrozo;

4. bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo (npr. težke prirojene okvare imunosti);

5. osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo (po IDSA**);

6. odrasli z Downovim sindromom;

7. odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo 5. stopnje;

8. osebe z več kroničnimi boleznimi, ki so, po presoji lečečega zdravnika, posebej ranljive.

Kacin je včeraj poudaril, da zdravnik, ki na cepljenje vabi prek vrste, ni dovolj natančno prebral vladne strategije. 61 cepilnih mest naj bi že preiskovala zdravstvena inšpekcija.