V petek potrdili 1427 novih okužb, policijska ura ostaja tudi za božič

Vlada je sporočila, da so v petek opravili 5600 testiranj in potrdili 1427 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih je tako 25,48 odstotka. Hospitaliziranih je 1199 ljudi, 202 bolnika potrebujeta intenzivno nego. Včeraj so iz bolnišnic odpustili 93 ljudi, umrlo pa jih je 40. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 967.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika je v Sloveniji trenutno 20.167 aktivnih primerov, vse skupaj pa smo do zdaj potrdili 104.982 okužb z novim koronavirusom. Do zdaj je zaradi te bolezni pri nas umrlo 2274 ljudi. 

Kacin: Številke so vzpodbudne

Kot je na današnji vladi novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covid-19 povedal vladni govorec Jelko Kacin, se epidemiološke razmere izboljšujejo. "Število potrjenih primerov se glede na prejšnji teden znižuje že sedmi zaporedni dan. Včeraj je bilo novih okužb kar 317 manj kot v petek, 11. decembra," je dejal. 

Med občinami so v petek največ novih okužb potrdili v Ljubljani, kjer jih je bilo 142, na drugem mestu je Maribor s 84 novimi okužbami, na tretjem pa Novo mesto s 46 okužbami.

Med statističnimi regijami je 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev najvišje v jugovzhodni Sloveniji, kjer znaša 1463,1 potrjenega primera, sledi posavska regija (1441,1 primera) in za njo pomurska (1346,2). Najbolje gre goriški regiji s 663,7 primeri. Povprečje za celotno državo je sicer 957,7 primera. Pri sedemdnevnem številu potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa je povprečje za celotno državo 450,3 primera. Najvišje Število je znova v jugovzhodni Sloveniji, kjer jih je 726, sledi pomurska statistična regija (629,4 primera), za njo pa je Posavska (601,5). V najboljši goriški regiji beležijo 297,2 primera.

V domovih za starejše je na novo ozdravljenih 126 stanovalcev in 50 zaposlenih. Na novo okuženih je 87 stanovalcev in 32 zaposlenih. Največji porast okužb med stanovalci je bil včeraj zabeležen v Domu upokojencev Sežana – 20 novih okužb med stanovalci.

Za božič bo dovoljeno druženje šestih odraslih oseb, a policijska ura ostaja

Včeraj je skupno število covid-19 pacientov prvič po več kot mesecu dni padlo pod 2000. "To sovpada s pogojem za sproščanje ukrepov, ko iz črne faze prehajamo v rdečo," je dejal Kacin. Vlada je zato na današnji izredni seji sprejela načrt ukrepov, ki bo po njegovih besedah veljal med prihajajočimi božičnimi in novoletnimi prazniki, a le pod pogoji, da se bodo epidemiološke razmere še naprej izboljševale. 

"Spremembe v incidenci omogočajo, da se štirim statističnim regijam z bolj sproščenim režimom, torej odprtimi trgovinami z oblačili, obutvijo, športnimi artikli in avto saloni, v ponedeljek pridruži še primorsko-notranjska regija," je sporočil.

Nato je pojasnil, da bo 24. in 25. decembra dovoljeno druženje z osebami iz dveh gospodinjstev, skupaj največ šest odraslih oseb, otroci do 15. leta pa so tukaj izvzeti. Od 24. decembra opoldne do 25. decembra do 20. ure ter 31. decembra opoldne do 1. januarja 2021 do 20. ure prav tako ne bo omejitve gibanja med občinami in regijami. 

Vsem, ki se bodo med prazniki družili, vlada svetuje, da se po obiskih samoizolirajo.

Medtem pa bo med prazniki še vedno veljala prepoved gibanja v nočnem času, je napovedal Kacin. Prav tako v veljavi ostaja prepoved druženja in zbiranja na javnih površinah, tako bo tudi za silvestrovo. Velja tudi prepoved prodaje in uporabe pirotehnike ter izvajanja ognjemetov.

Vlada je delodajalce tudi pozvala, naj se, če je to mogoče, v času od 24. decembra do 10. januarja, odločijo za kolektivni dopust in organizacijo dela od doma. Organi državne uprave bodo med 24. decembrom in 4. januarjem opravljali samo najnujnejše aktivnosti.

Nekatere sprostitve ukrepov so začele veljati že danes

Od danes pa do vključno 23. decembra je sicer v vseh statističnih regijah dovoljeno obratovanje prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo tehnično blago, drevesnic in vrtnarij ter prodajaln s storitvami izdelave montaže, popravil in vzdrževanja. Opravlja se lahko storitve nege hišnih ljubljenčkov ter individualne, svetovalne in terapevtske storitve.

Po anketi NIJZ se večina zaveda pomena ukrepov in bodo temu prilagodili tudi praznike

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zapisali, da bodo spletno raziskavo, s katero želijo prepoznati vpliv pandemije in ukrepov na življenje ljudi ter oceniti pandemsko izčrpanost, izvedli v dvanajstih ponovitvah, in sicer v obliki panelnega spletnega vprašalnika. Anketiranje je anonimno in prostovoljno ter vključuje odrasle prebivalce Slovenije, stare od 18 do vključno 74 let.

Prvič so raziskavo izvedli 4. in 5. decembra. Rezultati kažejo, da visok delež, več kot 70 odstotkov anketiranih, upošteva ukrepe in higienska priporočila za preprečevanje širjenja okužbe. Pri tem je zlasti visok odstotek tistih, ki v javnosti uporabljajo masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela obraza, in sicer 95-odstoten.

Kot so navedli, je 82 odstotkov anketiranih napovedalo, da bo upoštevalo ukrepe o začasni omejitvi zbiranja ljudi, ki bodo v veljavi v času božično-novoletnih praznikov. 57 odstotkov anketiranih je menilo, da bodo letošnji prazniki zanje zaradi pandemije slabši kot prejšnja leta in bodo morali svoje navade prilagajati novim razmeram, 38 odstotkov pa, da bodo enaki kot prejšnja leta. Pet odstotkov jih letošnje praznike doživlja celo kot zanje boljše.

"Prvi rezultati raziskave torej kažejo, da se večina ljudi zaveda pomena upoštevanja priporočenih ukrepov in bodo temu prilagodili tudi letošnje praznike. V času praznikov, ko smo ljudje še posebej željni stikov in druženja, je tako visoka raven razumevanja pomena upoštevanja ukrepov in higienskih priporočil ključna in kaže na odgovorno vedenje ljudi, ki je pogoj za uspešno spopadanje s pandemijo," ocenjuje Ada Hočevar z NIJZ.

Kot so zapisali, je pandemija povezana s sprejemanjem številnih ukrepov in higienskih priporočil za njeno zajezitev. Uvedene spremembe močno spreminjajo vsakodnevno življenje vseh in prinašajo številne izzive v spoprijemanju z novo sedanjostjo.

Mnogi letos ne bodo mogli biti v krogu svojih najbližjih ali bodo praznike celo preživljali sami. Mnogi so zaradi pandemije zgubili ljubljeno osebo, zaposlitev ali finančno varnost. Vse to so obremenjujoče izkušnje, ki lahko povzročijo zaskrbljenost, obupanost, strah, jezo, stisko, osamljenost ali različne druge težave.

"Odgovor na dolgotrajno in nerazrešeno stisko v življenju ljudi, ki je sicer naraven in pričakovan, se kaže kot t. i. izčrpanost človekovih kompenzatornih mehanizmov za soočanje s številnimi omejitvami in dodatnimi obremenitvami - v primeru pandemije smo jo poimenovali pandemska izčrpanost," so zapisali. Ob tem pa izpostavili, da lahko pandemska izčrpanost močno vpliva na upoštevanje predlaganih ukrepov.