Antonio Guterres o 'pandemiji kršitev človekovih pravic'

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je kot gostujoči avtor za Guardian razmišljal o nevarnostih, ki jih prinaša epidemija koronavirusne bolezni. V ospredje pa ni postavil izgubljenih življenj, zdravstvenih sistemov na robu propada in šepajočega gospodarstva, temveč dolge korake nazaj na številnih področjih človekovih pravic – od pravic žensk in manjšin do medijske svobode in znova poglabljajočega se prepada med bogatim severom in revnim jugom. 

Že od začetka pandemije nam je bilo jasno, da to ne bo le zdravstvena, bo tudi gospodarska in družbena kriza. Leto dni pozneje vemo, da je tudi kriza človekovih pravic, piše Guterres. 

Milijonom se je življenje obrnilo na glavo: ostali so brez službe, s strmim padcem dohodkov in v primežu dolgov, opominja generalni sekretar. "Zaposleni v prvih bojnih linijah, starejši, ženske, dekleta in pripadniki manjšin so doživeli še posebej hud udarec. V nekaj mesecih smo izgubili desetletje napredka na področju enakosti spolov," opozarja, preden našteje primere: ženske prevladujejo v zdravstvu in negi, ključnih poklicih v boju proti virusu, na njihova ramena je padla večina dodatnega dela doma, hkrati pa se je med epidemijo močno povečalo nasilje nad ženskami.

Guterres opozori tudi na mlade, številni ob zaprtju šol niso imeli ustreznega dostopa do tehnologije in s tem do izobraževanja. 

Potem ko si je ob prelomu desetletja človeštvo zadalo izkoreniniti ekstremno revščino, je po dveh desetletjih sicer počasnih, a gotovih korakov proti cilju ta spet v porastu. Svetovna banka govori celo o "povečanju brez primere", v  najnovejših analizah, objavljenih januarja, pa je že tako pesimistično oceno ljudi, ki bodo na novo zapadli v revščino, povišala z od 88 do 115 milijonov na 119 do 124 milijonov. 

"Zadnji moralni spodrsljaj predstavlja dejstvo, da nam ni uspelo zagotoviti enakega dostopa do cepiva. Samo deset držav je porabilo več kot 75 odstotkov cepiv. Po drugi strani več kot 130 držav ni prejelo še niti enega odmerka," opozarja Guterres. Pa čeprav bi bogati sever, če bi revnemu jugu zagotovil dovolj cepiva, zaščitil tudi sebe. "Če pustimo, da se virus kot požar širi po območjih globalnega juga, dopuščamo, da znova in znova mutira, novi sevi pa lahko postanejo bolj kužni, bolj smrtonosni in lahko ogrozijo učinkovitost cepiv in diagnoz."

Naslednja nevarnost je napad na civilno družbo pod pretvezo boja proti koronavirusu: "Vlade v nekaterih državah so pandemijo uporabile kot izgovor, da so lahko s strogimi varnostnimi ukrepi zatrle nasprotovanje, kriminalizirale osnovne svoboščine, utišale neodvisno poročanje in omejile dejavnosti nevladnih organizacij." Javno izražanje kritike, celo dvoma o ukrepih se sankcionira, hkrati pa se te ukrepe zlorablja za utrjevanje oblasti, slabljenje opozicije in utišanje neodvisnih medijev. 

Medtem ko se moraš na eni strani potruditi, da prideš do zanesljivih informacijo o covidu-19, se na drugi širijo dezinformacije. Ob vse bolj polariziranih družbah so plodna tla našle skrajne ideje, še ugotavlja generalni sekretar ZN. 

"Učinkovit odgovor na pandemijo mora temeljiti na solidarnosti in sodelovanju. Avtoritarnost in nacionalizem nimata smisla pri soočanju z globalno grožnjo," poudarja Guterres. Zato čas pandemije ne more in ne sme biti čas zanemarjanja človekovih pravic, ampak ravno obratno. Hkrati pa je treba krizo izkoristiti za postavljanje novih temeljev do okolja prijaznejšega gospodarstva in družbe, zaključuje.