Aplikacija za nadzor gibanja – se bomo zaradi zdravja odpovedali osnovnim človekovim pravicam?

O aplikacijah za sledenje posameznikom z namenom zajezitve širjenja novega koronavirusa je v zadnjem času veliko govora. Vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović je kot temeljni namen takšne rešitve navedla obveščanje posameznikov o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo.

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa opozarja, da je uporaba tovrstnih orodij za nadzorovanje gibanja prebivalstva problematična - v prvi vrsti z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko glede na učinke izbrane tehnološke rešitve vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v družbi. 

"Vprašanje, ki je v ozadju nujnega izpraševanja o tem, je, ali smo se pripravljeni odpovedati osnovnim človekovim pravicam kot civilizacijskim pridobitvam zaradi zdravja, in to storiti vedoč, da lahko na koncu izgubimo oboje - zdravje in druge človekove pravice," so izpostavili.

Pobuda za uvedbo mobilne aplikacije za nadzor prebivalstva v Sloveniji po njihovih besedah resda prihaja iz vrst zdravniške stroke, vendar ni vsaka rešitev, ki je najprimernejša z medicinskega vidika in obenem tehnično izvedljiva, tudi sprejemljiva v demokratični družbi, ki sloni na spoštovanju pravne države in človekovih pravic, so opozorili.

Pri presoji dopustnosti mobilnih aplikacij za sledenje je treba po njihovih navedbah v prvi vrsti razlikovati med dvema možnima oblikama nadzora. Prvi je nadzor, ki je osredotočen na posameznika z odrejenim ukrepom omejitve gibanja, drugi pa nadzor, ki mu je podvržena celotna populacija z namenom odkrivanja stikov okuženih oseb in spremljanja širitve okužb. "Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje. Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditev, ki je značilna za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem. Ob tem sicer dopuščamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznika, kot jih pojmujemo v našem prostoru, vendar te doslej še niso bile predstavljene," so izpostavili.

Opozorili so, da podrobnosti predvidenih nadzornih ukrepov v Sloveniji še niso bile predstavljene, zato konkretnih komentarjev še ni mogoče podati. Je pa treba pred uvedbo tovrstnih orodij – sploh, če jih kot obvezne predpiše država - realno oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja.

Izpostavili so še dosedanje izkušnje, ki kažejo, da lahko sprva časovno omejeni ukrepi sčasoma prerastejo v običajne ukrepe z neomejenim rokom veljavnosti. Ob tem so kot primer navedli ukrepe, sprejete v okviru boja proti terorizmu.

Informacijska pooblaščenka opozarja na pomanjkljive podatke

Pri aplikaciji, s katero bi lahko država nadzorovala gibanje okuženih oseb, gre za telefonsko aplikacijo, ki bi si jo oboleli naložil na mobilni telefon ob izdaji odločbe o karanteni ali ob odreditvi izolacije zaradi bolezni. Vsebovala bi določen radij gibanja posameznika, ki je še dopusten, zajemala bi samo podatke o lokaciji brez dostopa do ostalih vsebin na mobilnem telefonu, uporabniku bi poenostavila stik z zdravnikom. Aplikacija bi bila aktivna 14 dni, z možnostjo podaljšanja na podlagi zdravnikove presoje, po izteku obdobja pa bi se vsi zbrani podatki uničili.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je prejela zahtevo za oceno aplikacije in ocenila, da so doslej predstavljeni podatki o njej preveč pomanjkljivi in da za natančnejšo opredelitev potrebuje oceno učinkov s tehničnimi parametri glede na cilje, ki jih zasleduje in z vidika sorazmernosti.

Zaenkrat ni znano, za kakšno tehnološko izvedbo sledenja posamezniku naj bi šlo (sledenje lokacij preko baznih postaj, GPS, Wi-Fi, itd.), niti ni jasen nabor podatkov, ki bi se pri tem obdelovali. Prav tako ni razvidno, ali bi z aplikacijo posameznik lahko izmenjeval sporočila ali bi šlo le za sledenje njegovi lokaciji, ter ali je aplikacija vzpostavljena le za sledenje gibanju posameznika ali tudi za komunikacijo z zdravniki.

Prelesnikova ocenjuje, da je treba pred oblikovanjem zakonskih okvirjev za uporabo definirati odprta vprašanja. "Zlasti pa opozarjamo na potrebo po skrbnosti z vidika transparentnosti o tem, katere osebne podatke bo aplikacija dejansko obdelovala, za katere namene, kje se bodo hranili, kdo bo upravljavec teh podatkov, na kateri pravni podlagi, kako se bodo ti podatki shranjevali, koliko časa in kako bo zagotovljeno brisanje podatkov," je zapisala.

Opozorila je tudi, da se kot nadzorni organ do konkretnih obdelav osebnih podatkov ne sme opredeljevati izven inšpekcijskega postopka, prav tako ne more nastopati v vlogi potrjevalca aplikacije.

Skupen pristop k uporabi mobilnih aplikacij za učinkovitejše fizično distanciranje v pandemiji novega koronavirusa ter k uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav za analizo širjenja virusa je prejšnji teden priporočila Evropska komisija. Zatrjujejo, da ta pristop ne spodkopava evropskih pravil o zasebnosti in varstvu podatkov in napovedujejo oblikovanje smernic glede učinkov na zasebnost. Prvo od dveh priporočil se nanaša na usklajen pristop k uporabi mobilnih aplikacij za učinkovitejše socialno distanciranje ter za opozarjanje, preprečevanje in sledenje stikom. Pri drugem gre pa za skupen pristop k analizi in napovedovanju širjenja virusa.