Veliki brat v času virusa: varnost proti zasebnosti

Nekatere države po svetu so se že odločile, da bodo same ustvarile mobilne aplikacije, s katerimi bodo ljudi obveščale, če so bili v stiku z okuženim s covid-19, med njimi je na primer Velika Britanija. Spet druge države so se odločile, da bodo tovrstne, že ustvarjene aplikacije, kupile od podjetij in jih prilagodile svojim potrebam.

Uporaba teh aplikacij pri ljudeh seveda hitro sproži številne pomisleke o nevarnosti zlorabe osebnih podatkov, pojavi pa se tudi ključna dilema: ali nam pravica do varnosti – v primeru nevarnosti novega koronavirusa varnost predstavlja to, da ostanemo zdravi – pomeni več kot pravica do zasebnosti in drugih temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja demokratična družba, recimo pravico do svobodnega gibanja. 

Aplikacije za nadzor upoštevanja ukrepov, ki jih je uvedla država za zajezitev epidemije, največkrat delujejo preko povezave Bluetooth, pri čemer se preverja povezovanje dveh telefon, ne lokacijska komponenta posameznika. Tudi vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović je že govorila o uporabi tovrstne aplikacije, katere temeljni namen naj bi bil, tako kot v primeru VB, obveščanje posameznikov o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo. 

Večina aplikacij deluje na principu kontaktnega, ne lokacijskega sledenja

Konkretni primer je na primer Covid-19 Alert, aplikacija, ki je nastala izpod rok računalničarjev z različnih koncev sveta – ti so poskušali najti italijanskega pacienta nič. Epidemiologi so okužbam začeli slediti brez uporabe tehnologije, recimo temu "ročno", kar pa ob hitrem širjenju bolezni postane malodane nemogoče. Za uporabo omenjene aplikacije je treba na primer omogočiti pošiljanje obvestil in pa povezavo Bluetooth. Na takšen način lahko kar vaš telefon ugotovi, ali ste bili morda v stiku z okuženo osebo, a predpogoj je seveda, da ta predhodno vnese podatke o svoji okužbi. 

Za aplikacijo se je že zanimala slovenska vlada

Belgijski snovalec aplikacije Covid-19 Alert Wouter van Hecke pravi, da se zaveda, da se pojavljajo vprašanja in pomisleki o zasebnosti, in ob tem razlaga, da gre za kontaktno sledenje, in ne za sledenje lokacije. "Ne preverjamo, kje ste, ne preverjamo, kdo ste, gre le za dva telefona z naloženo aplikacijo, ki si izmenjata podatke,"pove Hecke. Poudarja, da aplikacija, ki deluje na principu Bluetootha, ne omogoča vladam, da v vsakem trenutku vedo, kje so njeni državljani. "V tem trenutku je ta aplikacija popolnoma osnovna, saj ne omogoča uporabe lokacije. Če jo želite uporabljati kot vlada, jo morate naprej vpeljati, jo nadgraditi, uporabnik pa mora odobriti oziroma dovoliti uporabo lokacije," še razlaga. 

Prilagoditev aplikacije posamezni državi traja približno teden dni, dodaja Hecke, ob tem pa priznava, da je bil v stiku tudi s slovensko vlado. Cilj uporabe tehnologije v takšne namene je, da obvarujemo druge in sebe, zaupanje v plemenitost tega namena pa morajo vzpostaviti odgovorni, še dodaja van Hecke. Ravno pomanjkanje tega zaupanja v institucije političnega oziroma družbenega sistema je tisto, kar pesti Slovence, osnovna dilema pri uporabi te tehnologije pa je pri nas zato že v osnovi večja. Ko na tehtnico postavljamo pravico do zasebnosti in pravico do varnosti, je namreč lahko ravno pomanjkanje zaupanja jeziček na tehtnici, ki jo prevesi v prid zasebnosti. 

Apple in Google združena v pripravi 'mega aplikacije'

V Singapurju, kjer so se z epidemijo koronavirusa več kot uspešno soočili (Svetovna zdravstvena organizacija jih je celo postavila za zgled drugim), recimo že uporabljajo aplikacijo TraceTogether, ki prav tako deluje s pomočjo Bluetootha. Takšne rešitve se pojavljajo tako množično kot gobe po dežju, da bosta ponudila svojo, pa sta se odločila tudi tehnološka giganta Apple in Google. 

Da bi njihova "mega aplikacija" delovala, bi moralo svoje podatke vnesti vsaj pol prebivalcev ZDA. Kljub ambicioznosti tega načrta, podjetji nista vrgli puške v koruzo. Predstavili sta načrt, ki vključuje več stopenj, kot ključno pa poudarjajo sodelovanje z medicinsko stroko in strokovnjaki za javno zdravje. Do določenega dela aplikacije oziroma do programskega vmesnika (API) bodo imeli dostop le oni, strokovnjaki, navadni državljani pa bodo lahko svoje podatke o okužbi vnesli, ne da bi razkrili svojo identiteto. Tudi ta sistem bi temeljil na Bluetoothu in kontaktnemu sledenju, so še razkrili v podjetjih. 

Seveda se tudi v tem primeru pojavi vprašanje zasebnosti. Pričakovanje ljudi, da jo bosta spoštovala giganta, kot sta Apple in Google, je v tem času, ko je na kocki javno zdravje ljudi, celotna družba pa je ranljiva bolj kot po navadi, še večje. 

Strokovnjakinja s harvardske univerze, Vi Hart, ki je pred kratkim napisala znanstveni članek o etičnih dilemah digitalnega odgovora na zajezitev epidemije, je dejala, da tudi pri uporabi Bluetootha seveda obstaja tveganje, a je to v primerjavi z drugimi načini veliko manjše. Njen predlog je izboljšanje sistema z varovalom, in sicer na takšen način, da se telefone sledi z uporabo naključno generiranih številk, tako pa ne morejo biti povezani z identiteto njihovih lastnikov. "V verziji, ki jo pregledamo, vaš telefon 'kriči' nesmisle, neumnosti, drug telefon pa zbere te podatke, ki nimajo prave vrednosti," pravi Hartova. V naznanilu aplikacije sta Apple in Google dejala, da njihov sistem sledi temu principu – telefoni uporabnikov, ki so bili na testu za covid-19 pozitivni, bodo te 'nesmisle' avtomatsko naložili na strežnik, drugi telefoni pa bodo to zaznali. 

Seveda se poleg dileme o zlorabi podatkov pojavljajo tudi druga vprašanja, recimo, kako bodo zagotovili, da nihče ne prijavi lažno pozitivnega testa, ali pa na primer: bo sistem povezavo telefonov skozi stene blokovskega stanovanja zabeležil kot tesen kontakt? 

Glede prvega pomisleka imata Apple in Google že potencialno rešitev – predlagajo namreč, da bi testni centri oziroma bolnišnice generirali unikatne QR kode za vsak pozitiven rezultat, to kodo pa bi potem posamezniki vnesli v aplikacijo. Na takšen način bi lahko omejili lažne pozitivne vnose, pravijo strokovnjaki. Na vprašanja, kako bo tehnologija obravnavala primere, ko so ljudje oziroma njihovi telefoni blizu, kontakta pa dejansko ni bilo, še nimajo odgovora. 

Osnova, da bi tako kompleksen sistem sploh deloval, pa je seveda, da opravijo dovolj testov in da v vseh državah, kjer bo v uporabi, sodeluje vsaj 60 % populacije. Treba je upoštevati, da so najbolj ranljiva skupina starejši, torej ravno tisti, ki tehnologijo uporabljajo v manjšem številu. Da bi kljub temu zagotovili karseda veliko število uporabnikov, Apple in Google načrtujeta, da bi aplikacija že bila del iOS oziroma androidnega operacijskega sistema, torej da nalaganje sploh ne bi bilo potrebno. 

Digitalni odziv podpira predvsem medicinska stroka

Uporabo aplikacij in drugih oblik sledenja posameznikom podpira medicinska stroka, torej tisti, ki se v prvi vrsti z novim koronavirusom tudi borijo. 

Vodja intenzivnega oddelka na Infekcijski kliniki v Ljubljani dr. Matjaž Jereb, je na vprašanje, kakšne ukrepe bi še lahko sprejeli pri nas oziroma kaj bi lahko spremenili, omenil prav uporabo telefonskih aplikacij, ki ji je, kot pravi, osebno kot strokovnjak, zdravnik in posameznik, naklonjen. "Vem, da imajo ljudje o tem različna mnenja, tudi zelo negativna, še posebej z vidika človekovih pravic, tu bi izpostavil drugo stvar. Število bolnikov še vedno narašča, epidemijo obvladujemo, nismo pa je obvladali, mislim pa, da bi morali izkoristiti vsa orodja, s katerimi bomo bolezen dokončno obvladali. Za ukrepe, ki so bili v zadnjem mesecu sprejeti, lahko rečemo, da so večinoma pozitivni. Vem, da niso bili najbolje sprejeti v javnosti, ampak lahko sklenemo, da delujejo. Idealnega orodja za obvladovanje bolezni nimamo," je uvodoma uspešnost ukrepov izpostavil Jereb. 

Dejal je, da se sprašuje, zakaj ne bi izkoristili prav vseh orodij, ki jih v borbi proti tej bolezni imamo. "In te aplikacije so dodatno orodje, ki nam bo pomagalo, da bi nam pomagali bolezen dokončno obvladali. Gre za to, da bomo posameznika, ki je kužen, s to aplikacijo še dodatno prepričali, da bo ostal doma, da ne bo širil bolezni v okolico, izpostavljal še drugih okužbi. Po drugi strani pa aplikacija posamezniku ponuja tudi korist, tako bi imel možnosti kontakta z zdravstvenim osebjem in bi imel dodatno možnost informacije, in aplikacija je časovno omejena, govorimo samo o 14 dneh. Govorimo o možnosti podaljšanja, ampak če se posameznik s tem ne bi strinjal, ne bi podaljšali," podporo tehnologiji izraža vodja oddelka, ki vidi najhujše primere. 

'Ni vsaka rešitev, ki je najboljša z medicinskega vidika, tudi sprejemljiva v demokratični družbi' 

Inštitut za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani na drugi strani opozarja, da je uporaba orodij za nadzorovanje gibanja prebivalstva problematična – v prvi vrsti z vidika zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko glede na učinke izbrane tehnološke rešitve vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v družbi. 

"Vprašanje, ki je v ozadju nujnega izpraševanja o tem, je, ali smo se pripravljeni odpovedati osnovnim človekovim pravicam kot civilizacijskim pridobitvam zaradi zdravja, in to storiti vedoč, da lahko na koncu izgubimo oboje – zdravje in druge človekove pravice," so izpostavili. 

Čeprav pobuda prihaja iz vrst zdravniške stroke, ni vsaka rešitev, ki je najboljša z medicinskega vidika in obenem tehnično izvedljiva, tudi sprejemljiva v demokratični družbi, ki sloni na spoštovanju pravne države in človekovih pravic, opozarjajo. 

Ker podrobnosti nadzora z aplikacijami v Sloveniji še niso bile predstavljene, konkretnih komentarjev izbrane oblike nadzora še ne morejo podati, pravijo. Ob tem poudarjajo, da je treba razlikovati med dvema možnima oblikama – prvi je nadzor, ki je osredotočen na posameznika z odrejenim ukrepom omejitve gibanja, drugi pa nadzor, ki mu je podvržena celotna populacija z namenom odkrivanja stikov okuženih oseb in spremljanja širitve okužb.

Spomnimo, aplikacija Covid-19 Alert, za katero se je na primer zanimala tudi slovenska vlada, temelji na drugi obliki nadzora. "Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje. Predlogi za tako ekstenzivno podatkovno izkoriščanje bi nas hitro privedli v ureditev, ki je značilna za azijske države z drugačnim kulturnim in sistemskih ozadjem. Ob tem sicer dopuščamo možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi omogočile ohranitev pravic posameznika, kot jih pojmujemo v našem prostoru, vendar te do zdaj še niso bile predstavljene," ob tem izpostavljajo na inštitutu. Glede ukrepov pa opozarjajo, da lahko sprva časovno omejeni ukrepi hitro prerastejo v običajne ukrepe, ki kar trajajo in trajajo, kot na primer tisti, ki so bili sprejeti v okviru boja proti terorizmu. 

Informacijska pooblaščenka: Podatki o aplikaciji so pomanjkljivi 

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je že prejela zahtevo za oceno aplikacije in ocenila, da so do zdaj predstavljeni podatki o njej preveč pomanjkljivi in da za natančnejšo opredelitev potrebuje oceno učinkov s tehničnimi parametri glede na cilje, ki jih zasleduje in z vidika sorazmernosti. 

Za zdaj ni znano, za kakšno tehnološko izvedbo sledenja posamezniku naj bi šlo (sledenje lokacij preko baznih postaj, GPS, Wi-Fi, itd.), niti ni jasen nabor podatkov, ki bi se pri tem obdelovali. Prav tako ni razvidno, ali bi z aplikacijo posameznik lahko izmenjeval sporočila ali bi šlo le za sledenje njegovi lokaciji ter ali je aplikacija vzpostavljena le za sledenje gibanju posameznika ali tudi za komunikacijo z zdravniki. Prelesnikova zato ocenjuje, da je treba pred oblikovanjem zakonskih okvirjev za uporabo definirati odprta vprašanja.

EU za skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij za nadzor pandemije

Evropska komisija je že prvi teden aprila priporočila skupen pristop k uporabi mobilnih aplikacij za učinkovitejši nadzor pandemije novega koronavirusa. 

Prvo priporočilo se nanaša na usklajen pristop k uporabi mobilnih aplikacij za učinkovitejše socialno distanciranje ter za opozarjanje, preprečevanje in sledenje stikom. Pri drugem priporočilu pa gre za skupen pristop k analizi in napovedovanju širjenja virusa na podlagi anonimiziranih in agregiranih podatkov o lokaciji iz mobilnih naprav.

Menijo, da lahko s tem pridobimo zadostne podatke o tem, kako omejevalni ukrepi dejansko vplivajo na pogostnost stikov in tveganje okužbe, to pa nam lahko pomaga pri pripravi strategij za ponovno odpiranje družb in vračanje v (novo) normalno življenje. Ob tem so izpostavili, da priporočeni pristop ne spodkopava evropskih pravil o zasebnosti in varstvu podatkov, ob tem pa so obljubili še dodatne smernice glede učinkov na zasebnost.