EU: brezzobi tiger, ki zdaj poskuša uporabiti kremplje

Evropska unija je konec preteklega leta, ko so odobrili uporabo prvega cepiva proti covidu-19, naznanila, da se piše nova "evropska zgodba o uspehu", začetek cepljenja pa so označili za pomemben trenutek enotnosti. Tako lahko to težko leto zaključimo z vedrino in obrnemo nov list v boju proti pandemiji. Vsi smo v istem čolnu," je ob tem dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. 

EU je tako obelodanila velike dogovore in pogodbe s proizvajalci cepiv. S podjetjem AstraZeneca je bilo tako dogovorjeno naročilo za 300 milijonov odmerkov, z možnostjo dodatne stomilijonske dobave. Vendar sedaj kaže, da je razvoj dogodkov Unijo ujel na levi nogi, saj je zalog cepiv začelo zmanjkovati, dobavitelji pa ne izpolnjujejo 'napihnjenih' obljub, zato je čoln v manj kot enem mescu plovbe v nepredvidljivem morju pandemije začelo močno zibati. V Bruslju, kot kaže, niso natančno vedeli, kaj se dogaja z najpomembnejšim izzivom te generacije, na pomolu pa je nova politična kriza.

AstraZeneca prepolovila obljubo, v komisiji besni

Do zaostrovanja britansko-evropskih odnosov prihaja po dveh sestankih predstavnikov EU ter britansko-švedskega farmacevtskega konglomerata. Razjarjeni evropski uradniki so po sestanku povedali, da podjetje ni uspelo pojasniti, zakaj je prišlo do napovedi prepolovitve dobave cepiva. 

Evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides je ob tem dejala, da so si države EU enotne v tem, da morajo proizvajalci cepiv spoštovati dogovore ter biti družbeno in pogodbeno odgovorni. Za sredo je napovedala novo srečanje s predstavniki farmacevtskega giganta. Ob tem pa je dejala, da Evropska komisija sumi, da je AstraZeneca prepolovila obljubljeno količino cepiv, ker želi določen del poslati drugam. 

"EU želi vedeti natačno, katere doze so bile proizvedene s strani AstraZenece ter kam in komu so bile dostavljene," je dejala Kyriakidesova in dodala, da bo predlagani izvozni mehanizem EK od vsakega podjetja zahteval, da vnaprej razkrije vse predvidene mednarodne pošiljke odmerkov cepiva, proizvedenega v EU.

Predlog novega nadzora izvoza bo vseboval zahtevo, da si podjetja zagotovijo odobritev, preden cepiva pošljejo v druge države, izjema bodo pošiljke iz humanitarnih razlogov. Omejitev bi bila podobna omejitvam, ki jih je EU uvedla lansko pomlad pri izvozu osebne zaščitne opreme, ko so bile zaloge le-te majhne. 

Naključje? AstraZeneca na Tajskem prej, kot je bilo sprva napovedano

Medtem pa s Tajske poročajo o tem, da bo v državo v prvem tednu februarja prispelo 50.000 doz cepiva AstraZeneca, kar je del dogovora o dobavi 26 milijonov doz, ki sta ga britansko-švedsko podjetje ter azijska država sklenila oktobra lani, medtem ko sta se o ceni do nedavnega še pogajala. Nove pošiljke bodo na Tajsko prispele marca in aprila, čeprav je bilo sprva napovedano, da se bo zgodilo šele v drugi polovici letošnjega leta.

Sedaj pa naj bi po poročanju tajskega portala v angleškem jeziku The Thaiger, tajski urad za hrano in zdravila pospešeno sprožil postopke za odobritev uporabe omenjenega cepiva že prihodnji mesec. Tajska je sicer s farmacevtskim podjetjem dosegla dogovor za proizvodnjo cepiva v državnem podjetju Siam Bioscience, tako za tajski trg kot tudi sosednje države. Kot poroča časnik Nation Thailand, naj bi podjetje izdelalo približno 180 do 200 milijonov doz letno oziroma 15 milijonov na mesec, od tega ocenjujejo, da bosta za domačo uporabo potrebna dva milijona, ostalo pa bodo izvozili.

Pa cena za Tajce? 150 bathov ali 4,12 evra. Spomnimo, decembra je belgijska državna sekretarka po pomoti objavila cene cepiv.  Za EU je ta znašala 1,78 evra. 

Drugi udarec za EU

Novica o prepolovitvi dobave cepiva AstraZenece je že drugi veliki udarec za EU v zadnjih dneh. Družba Pfizer, ki je cepivo izdelala v sodelovanju z nemškim podjetjem BioNTech, je 15. januarja sporočila, da začasno zmanjšuje dobave Evropski uniji do konca januarja, prav tako zaradi širitve proizvodnje v Belgiji. 

Nekateri voditelji EU so zaradi tega izrazili nezadovoljstvo, vendar v podjetju zatrjujejo, da bodo dobavo cepiva povečali sredi februarja. Italija je podjetju v ponedeljek poslala opozorilo. Vseeno pa je udarec, ki je prišel s strani AstraZenece hujši, tako po obsegu kot tudi po posledicah. Veliko evropskih držav se namreč ni odločilo za največji možni nakup Pfizerjevega cepiva, saj je njegova uporaba zahtevnejša in dražja. Namesto tega so stavile na britansko cepivo, ki je cenejše in z logističnega vidika bolj enostavno za uporabo. 

Zaradi tega, pa tudi zaradi dejstva, da so se prvi lotili kliničnega testiranja, je AstraZeneca dolgo časa veljala za vodilno v tekmi za razvoj cepiva. Sedaj pa se, poleg omenjene težave z dobavo, pojavlja tudi vprašanje njegove učinkovitosti. Kot so poročali nemški mediji, ki se sklicujejo na vladne vire, naj bi bilo cepivo pri starejših od 65 let le osemodstotno učinkovito. Te navedbe so pri AstraZeneci sicer karseda hitro demantirali. 

Nemško zdravstveno ministrstvo je prav tako napovedalo, da bodo še za nekaj časa odložili uporabo cepiva, vse dokler se ne pokaže njegova učinkovitost pri starejših od 65 let. To bo pomenilo, da se bo Nemčija še naprej naslanjala na cepivo Pfizerja in BioNTecha, ki pa ga prav tako primanjkuje in ga trenutno ni dovolj za zaščito najbolj ranljivih delov populacije.

AstraZeneca je avgusta skenila pogodbo o dobavi cepiva v EU, v zameno pa je prejela ogromno predplačilo. V skladu s pogodbo je EU podjetju obljubila delno kritje pravnih stroškov, če bi se pojavile težave s cepivom. 

EU: AstraZeneca ni predočila verodostojnih dokazov za svoje trditve

Pri AstraZeneci se v ponedeljek niso odzvali na kritike EK, prav tako niso odgovorili na vprašanja o prepolovitvi količine dobave njihovega cepiva EU. AstraZeneca naj bi v skladu s pogodbo do konca marca EU dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva. Viri so za Reuters potrdili, da naj bi zaradi težav v proizvodnji to število več kot prepolovili in dobavili zgolj 31 milijonov odmerkov. 

Hitra odločitev EK, ki bo uvedla nadzor nad izvozom cepiva ter odkrito negodovanje evropskih uradnikov zaradi napovedi britansko-švedskega podjetja, kažeta na to, da je dobava cepiv v tem trenutku najbolj pereče politično vprašanje, medtem ko pandemija še naprej divja in število okužb po svetu in v Evropi narašča. Prav zaradi tega so številne države, kljub začetku cepljenja, podaljšale ukrepe in zaustavile javno življenje. 

Poleg tega pa mora Evropska agencija za zdravila EMA še formalno odobriti uporabo cepiva AstraZenece, kar se pričakuje konec tedna. Nekateri voditelji EU so sicer že med četrtkovim vrhom Evropskega sveta, v pričakovanju odobritve, zahtevali dobavo cepiva.

AstraZeneca je sicer podala dva razloga, zakaj je prišlo do prepolovitve obljub. Navedli so primanjkljaj v proizvodnji, ki je povezan z dobavo materialov ter proizvodnimi težavami v belgijski tovarni. Kot trdijo v EK, pa družba teh trditev ni podkrepila z dokazi. Prav zato so se prebudile špekulacije, da je AstraZeneca 'belgijske doze' odposlala drugim kupcem, čeprav je EU izvedla več stomiljionsko predplačilo. 

AstraZeneca je avgusta sklenila pogodbo o dobavi cepiva v EU, v zameno pa je prejela ogromno predplačilo. V skladu s pogodbo je EU podjetju obljubila delno kritje pravnih stroškov, če bi se pojavile težave s cepivom. 

"Zaupanje je močno omajano, saj do današnjega dne še vedno ni bilo pojasnjeno, kaj se je zgodilo z denarjem in kaj je glede svojih zavez o proizvodnji storilo podjetje," je dejal eden od uradnikov komisije. Drugi pa je za Politico pojasnila farmacevtskega podjetja označil za "nesmislena".

Na Otoku se medtem bojijo, da bi EU lahko blokirala dobavo Pfizerjevega cepiva v Veliko Britanijo. V prihodnjih treh tednih v Veliki Britaniji namreč pričakujejo 3,5 milijona odmerkov, zalog cepiva pa po trditvah zdravstvenih oblasti počasi zmanjkuje. 

"Če bi EU enostransko omejila dobavo cepiva, ki ga je zakonito in pošteno kupila Velika Britanija, bi to zastrupilo gospodarske odnose za celotno generacijo," je za britanski Telegraph dogajanje komentiral nekdanji zdravstveni minister Jeremy Hunt.