Spor med EU in AstraZeneco se poglablja, v Walesu evakuirali proizvodni obrat

Obrat v Wrexhamu, kjer proizvajajo cepivo AstraZeneca, je policija zjutraj evakuirala, po tem ko so prejeli sumljiv paket. Na kraju dogodka je bila policija, ki je širše območje proizvodnega obrata ogradila. Po poročanju BBC je bila tam tudi enota za deaktiviranje bomb. 

Iz podjetja Wockhardt UK, ki ima v lasti obrat v Wrexhamu, so v izjavi za javnost zapisali, da je bil v obrat v jutranjih urah dostavljen  sumljiv paket. Takoj so obvestili vse pristojne. "Po strokovnem nasvetu smo delno evakuirali prostore do konca preiskave". 

V Wrexhamu lahko proizvedejo do 300 milijonov odmerkov cepiva letno. Gre za tovarno, ki jo je decembra obiskal britanski premier Boris Johnson in si ogledal proizvodnjo cepiva. 

Za BBC je John Roberts iz sosednjega podjetja dejal, da je okoli 11.35 slišal glasen pok. "Trije smo se pogovarjali, ko smo zaslišali nekakšno eksplozijo ali pok. Šel sem ven, a nisem ničesar videl. Nato sem šel na drugo stran in videl dve osebi na strehi. Nato je policija postavila blokado na cesti." Podobno zgodbo pove njegov sin: "Policija je nenadoma zaprla cesto, slišali smo, da je na delu protibombna enota." 

EU zahteva od AstraZenece, naj objavi pogodbo o dobavi cepiva

Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za čimprejšnjo dobavo cepiv v skladu s pogodbami EU s proizvajalci cepiv, tudi z AstraZeneco, ter pričakuje, da se bodo proizvajalci cepiv držali sklenjenih dogovorov in cepiva dobavljali v skladu s pogodbenimi določili.

"Obžalujemo nejasnost glede časovnega razporeda dostave cepiva in od AstraZenece zahtevamo jasen načrt za hitro dostavo količine cepiv, ki smo jo rezervirali. S podjetjem bomo sodelovali pri iskanju rešitev in hitri dostavi cepiv za državljane EU. EU ostaja složna in trdna, je v večernih urah sporočila komisarka za zdravje" Stelle Kyriakides.

Precej zmede pa je povzročila (ne)udeležba AstraZenece na srečanju s predstavniki EU. Iz komisije so sprva sporočili, da je AstraZeneca odpovedala udeležbo, nekaj minut kasneje, da je srečanje prestavljeno na jutri. Zatem pa so iz AstraZenece sporočili, da so bodo v večernih urah vendarle sestali s predstavniki EU. 

V Bruslju namreč zahtevajo odgovore, ki jih na pogovorih v ponedeljek niso prejeli. Ponedeljkovim pogovorom so namreč sledile ostre reakcije evropskih politikov, med drugim komisarke za zdravje Stelle Kyriakides, ki je dejal, da pojasnila niso zadostna, zamude pa nesprejemljive. 

"Naj bom kristalno jasna - 27 članic je enotnih, da AstraZeneca mora izpolniti obveznosti po pogodbi," je še izpostavila Kiriakidesova na novinarski konferenci v Bruslju.

Evropska unija pa se je odzvala z novo zahtevo - od AstraZenece zahtevajo, da objavi pogodbo z EU. Odpoved udeležbe na srečanju s predstavniki EU namreč sledi intevjuju prvega moža AstraZenece Pascala Soriota , ki je v pogovoru za La Repubblico dejal, da pogodba z EU določa le zavezo podjetja, da se "potrudi po najboljših močeh".

Evropski uradnik pa je za Reuters dejal, da je klavzula "po najboljših močeh" standardna v pogodbah o produktih, ki so še v razvoju. "Gre za popolnoma standardno klavzulo, ko podpisujemo pogodbe s podjetjem, katere produkt še ne obstaja." 

EU sama pogodbe v javnost zaradi določbe o zaupnosti ne more izdati v javnost. 

EU zavrača logiko AstraZenece, da kdor prej pride prvi melje

Soirot je za zamudo pri dobavi cepiva v intervjuju s prstom pokazal na EU, češ da je pozno podpisala pogodbo - kar tri mesece za Veliko Britanijo, proizvodni obrati v EU pa tako le počasi dohitevajo ostale. Zagotavlja, da delajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, da bi rešili težave v proizvodnji cepiva. A da so zaradi poznega podpisa pogodbe "dva meseca za tem, kjer smo želeli biti". 

V Evropski komisiji medtem zavračajo logiko podjetja, kdo prvi pride, prvi melje, saj takšna logika morda lahko deluje v lokalni mesnici, ne pa tudi pri pogodbah, je dejala evropska komisarka Kyriakides. S tem je zavrnila trditve AstraZenece, da ima Velika Britanija prednost pri dobavi zgolj zato, ker so pogodbo podpisali prej. AstraZeneco je znova pozvala k spoštovanju pogodbenih obveznosti. 

Komisija je zato pred dnevi napovedala vzpostavitev mehanizma, ki naj bi zagotovil preglednost pri izvozu cepiva. V Bruslju zatrjujejo, da ne gre za blokado izvoza, temveč za zagotovitev jasnosti in preglednosti.

"Nihče naj si ne dela utvar, da ne moremo izvedeti, kaj se dogaja," je o tem danes dejala Kiriakidesova. Ob tem je poudarila, da ni nikakršne hierarhije glede tovarn, v katerih proizvajajo cepivo, ter naročil in naročnikov. Dve sta v Združenem kraljestvu, ena v Belgiji in ena v Nemčiji. EU je po pogodbi upravičena do cepiva iz vseh teh tovarn, poudarjajo v komisiji.

EU je podjetjem finančno pomagala pri proizvodnji, da si vnaprej zagotovi določeno količino odmerkov cepiva. Pogodba določa, koliko odmerkov mora podjetje zagotoviti v določenem časovnem obdobju, in po navedbah komisarke za zdravje ne vključuje nikakršne prednostne klavzule.

Predvsem iz Italije je medtem slišati pozive k tožbi zaradi kršenja pogodbenih obveznosti. 

EK: Pogodbo smo podpisali misleč, da ima AstraZeneca zadostne proizvodne zmogljivosti

Tiskovni predstavnik EK Eric Mamer je že včeraj dejal, da AstraZeneca nima nobenih težav z dobavo cepiva drugim strankam (s čimer je očitno namigoval na Veliko Britanijo, kamor cepivo dobavljajo že več tednov), EU pa tako ne vidi razlogov, zakaj ne bi prejeli obljubljenih doz cepiva po odobritvi Eme. "Pogodbo smo podpisali avgusta, države članice so svoja naročila dostavile oktobra, zdaj smo konec januarja. Menimo, da bi morali biti odmerki pripravljeni na dostavo." 

Dodal je tudi, da je EU podpisala pogodbo z britansko-švedskim farmacevtom, misleč, da ima podjetje zadostne proizvodne zmogljivosti. 

AstraZeneca za zamudo krivi predvsem proizvodna obrata na Nizozemskem in v Belgiji, kjer naj bi prihajalo do težav. Pravijo, da so morali evropske partnerje naučiti proces proizvodnje cepiva, saj "je za nekatere ta proces nov. Ne vedo, kako proizvesti cepivo in niso tako učinkoviti kot drugi." 

Soriot: Od prodaje cepiva ne bomo imeli dobička

Soriot je zanikal tudi, da naj bi podjetje odmerke, prvotno namenjene EU, prodajalo po višjih cenah v druge države. Trdi, da podjetje s prodajo cepiva katerikoli državi ne bo imelo dobička. Cena za odmerek AstraZenecinega cepiva se na globalni ravni giblje med 3 in 4 dolarji ( 2,5 do 3,3 evra). 

Pogodba med EU in AstraZeneco je bila sklenjena za 300 milijonov odmerkov cepiva z možnostjo še dodatnih 100 milijonov odmerkov. V prvem četrtletju oziroma do konca marca naj bi podjetje dobavilo 80 milijonov odmerkov, a so pretekli konec tedna sporočili, da zaradi težav v proizvodnji to ne bo mogoče. Dobava naj bi se več kot prepolovila, EU pa naj bi prejela zgolj 31 milijonov odmerkov, je vir iz Bruslja povedal za Reuters. Soriot je včeraj napovedal, da bo EU takoj po odobritvi cepiva prejela tri milijone odmerkov, še dodatnih 17 milijonov pa februarja. 

Spomnimo: po ponedeljkovem srečanju ostri odzivi EU

Pojasnila AstraZenece  glede zamud pri dobavi cepiva so nezadostna, zamude pa nesprejemljive, je bila v ponedeljek ostra komisarka za zdravje Stella Kyriakides. Napovedala je tudi nova pravila, po katerih bodo morala podjetja vnaprej obvestiti EU o izvozu cepiva iz Unije. EU želi tudi natančno vedeti, kateri odmerki cepiva so proizvedeni v katerem proizvodnem obratu, ter kam so namenjeni. 

Soriot pa na jezo v Bruslju odgovarja, da so se "evropski politiki zaradi stresa slabo odzvali". "Vlade so pod pritiskom. Vsi smo malo razdraženi ali čustveni." 

A medtem ko se AstraZeneca brani očitkov, so s Tajske sporočili, da bodo v začetku februarja prejeli 50.000 doz cepiva AstraZeneca, še več pa v marcu in aprilu - čeprav je bilo prvotno načrtovano, da bo država cepivo prejela šele v drugi polovici letošnjega leta. Zgovorne so tudi številke: Tajska bo za cepivo plača 4,12 evra, EU pa 1,78 evra. 

Veliko prahu je v zadnjih dneh dvignilo tudi poročanje nemških medijev, da naj bi bilo cepivo britansko-švedskega farmacevta le 8-odstotno učinkovito pri starejših nad 65 let, kar so v podjetju hitro zanikali. Tudi nemški zdravstveni minister je pojasnjeval, da sta medija, ki sta o tem poročala, verjetno zamešala številke. Osem odstotkov je namreč delež starejših od 65 let, ki so bili zajeti v klinično študijo cepiva. Iz EME, kjer naj bi po načrtih čez nekaj dni odobrili AstraZenecino cepivo, pa so včeraj sporočili, da obstaja možnost odobritve cepiva zgolj za določene starostne skupine, saj za starejše (ki so bili v študijo vključeni kasneje), še nimajo dovolj podatkov. 

V Veliki Britaniji je medtem odmevala predvsem grožnja z nadzorom nad izvozom cepiva, ki so proizvedeni v EU - bojijo se namreč, da bi Bruselj lahko blokiral dostavo Pfizerjevega cepiva na Otok, kjer naj bi zaloge odmerkov počasi kopnele. Britanski premier Boris Johnson je včeraj pozval EU, naj ne omeji izvoza cepiva. Razvoj cepiva je po njegovih besedah odličen primer sodelovanja med državami, omejitve izvoza pa bi bile v nasprotju s tem. Tiskovni predstavnik EK pa je dejal, da ima EU vso pravico postaviti določene omejitve izvoza. Podobno je storila že lansko pomlad pri izvozu zaščitne opreme. 

EU, ki je cepljenje označevala za tisto luč na koncu tunela, ki nas bo vrnila v normalno življenje, je v hiter razvoj cepiv vložila več milijard evrov, sedaj pa bi rada videla rezultate, je včeraj spomnila tudi predsednik EK Ursula von der Leyen. 

A namesto obljubljenih odmerkov cepiva farmacevtski giganti zamujajo z dobavami, države dobivajo manjše količine odmerkov, kot načrtovano, cilj cepiti 70 odraslih do konca poletja pa je ob trenutnem tempu cepljenja neuresničljiv. 

Sanofi bo proizvajal cepivo Pfizerja 

Francoski farmacevtski gigant Sanofi je danes sporočil, da bo pomagal pri proizvodnji 125 milijonov odmerkov cepiva konkurenta Pfizerja in BioNTecha. Tudi pri dobavi in proizvodnji tega cepiva namreč prihaja do zamud. Nemški BioNTech bo tako najprej proizvajal cepivo v Sanofijevem obratu v Frankfurtu, s tem bodo začeli poleti. 

Da naj pomaga pri proizvodnji cepiv konkurenčnih farmacevtskih podjetij, je na Sanofi pritiskala francoska vlada, ko je postalo očitno, da imajo vsa podjetja težave s proizvodnjo zadostnih količin. 

Sanofi je ob tem sporočil, da bo skupaj z britanskim partnerjem GlaxoSmithKline prihodnji mesec začel drugo fazo kliničnega testiranja lastnega cepiva, ki pa ne bo pripravljeno vsaj do konca leta 2021. Izboljšati morajo predvsem učinkovitost pri starejših ljudeh.