Banka Slovenije: Prvi podatki že nakazujejo močan padec gospodarske aktivnosti

Banka Slovenije je v danes objavljeni publikaciji Gospodarska in finančna gibanja zapisala, da je Slovenija za razliko od prejšnje krize v to vstopila z ugodnimi makroekonomskimi kazalci.

V primerjavi z gospodarskim šokom v letih 2008 in 2009 bodo zaradi narave ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni razmere tokrat slabše predvsem v številnih storitvenih dejavnostih, kar že nakazujejo anketne ocene prihodnjega povpraševanja podjetij. Ob hitrem širjenju pandemije in veliki negotovosti glede njenega trajanja se napovedi gospodarskih gibanj v zadnjih tednih hitro znižujejo, zato bi bila lahko letošnja recesija še močnejša od trenutnih ocen.

Zaradi šoka v povpraševanju se je nafta občutno pocenila, v četrtek je bila medletno cenejša za več kot 60 odstotkov, hkrati pa so se znižale tudi cene drugih surovin, zato se v mednarodnem okolju krepijo deflacijski pritiski. "Tudi Slovenija se že sooča z globoko krizo, kjer pa razpoložljivi anketni podatki še ne kažejo vseh njenih razsežnosti. Gospodarska klima se je marca močno poslabšala, vendar je vrednost kazalnika še precej nad dnom iz prejšnje krize. Podjetja so marca trenutno moč povpraševanja ocenjevala kot še razmeroma ugodno, prvi resnejši obrisi težav, s katerimi se danes soočajo, pa so se pokazali v njihovih ocenah pričakovanega povpraševanja," so poudarili.

Pojavljajo se že tudi prvi znaki močnejšega poslabšanja razmer na trgu dela. Marca se je število novoprijavljenih registriranih brezposelnih medletno povečalo za več kot 56 odstotkov, močno so se znižali tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja v podjetjih. V storitvenih dejavnostih (brez trgovine) je bilo mesečno znižanje kazalnika pričakovanega zaposlovanja največje po začetku prejšnje krize novembra 2008.

Padec inflacije v marcu je bil zaradi pocenitve elektrike močnejši kot v povprečju evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi s februarjem znižala za 1,3 odstotne točke in je bila 0,7-odstotna. Tolikšna je bila tudi evrska inflacija, ki se je glede na februar znižala za 0,5 odstotne točke. "Močnejši padec slovenske inflacije je predvsem posledica cenejše električne energije, ki se je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic epidemije novega koronavirusa marca pocenila za skoraj 30 odstotkov," so zapisali.

Zaradi padca svetovnih cen nafte so bila spet nekoliko cenejša tudi goriva, vendar pa je večji vpliv nižjih cen nafte na slovensko inflacijo po ocenah Banke Slovenije mogoče pričakovati v aprilu.

Tokrat v krizo vstopamo z dobrimi makroekonomskimi kazalci

Slovenija je v tokratno krizo vstopila z dobrimi makroekonomskim kazalci, v boljšem položaju sta tako podjetniški kot finančni sektor. Zadolženost podjetij in gospodinjstev je nizka in precej pod povprečjem evrskega območja. Prav tako je bil lani s 66,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) precej pod povprečjem slovenski javni dolg, ki pa ostaja v primerjavi z začetkom prejšnje krize (22,5 odstotka) precej višji.

V primerjavi s prejšnjo krizo je z 19,3 odstotka BDP bistveno ugodnejša neto dolžniška finančna pozicija države. Stopnja anketne brezposelnosti je ena najnižjih med članicami, tudi finančni sektor je v dobri kondiciji, so našteli v Banki Slovenije.

Kapitalska ustreznost in likvidnostna pozicija bank sta ugodni. Glede na obdobje pred zadnjo krizo se je bistveno izboljšala tudi struktura financiranja bank. Večina teh kazalnikov se bo v krizi bistveno poslabšala, vendar njihove trenutne ravni dajejo dobro izhodišče za boj s krizo, so še dodali.

Evropski turizem bi lahko izgubil 10 milijonov delovnih mest

Turizem je panoga, ki bo zaradi epidemije novega koronavirusa utrpela največjo škodo, pa  so poudarili na Slovenski turistični organizaciji (STO). "Število delovnih mest, ki so ogrožena v sektorju potovanj in turizma po vsem svetu, dosega neverjetnih 75 milijonov, kar prinaša resne skrbi za milijone družin po vsem svetu," je opozorila prva dama WTTC Gloria Guevara. Globalna izguba sektorja naj bi znašala 2100 milijard dolarjev.

Zadnje napovedi podjetja Tourism Economics, ki jih povzema STO, medtem kažejo, da bo upad mednarodnih prihodov na globalni ravni 40-odstoten, ob predpostavki, da bodo strogi ukrepi trajali do junija. Na OECD podobno ocenjujejo, da bo upad mednarodnih potovanj 45-odstoten, če bodo strogi ukrepi trajali do julija. V primeru, da bo okrevanje odloženo na jesen, pa bo ta upad 70-odstoten. Okrevanje bo dolgotrajno in bo trajalo več let, odvisno bo tudi od časa zajezitve virusa ter ukrepov držav za pomoč panogi in za zagotavljanje varnosti, so povzeli na STO.

Da bo vpliv epidemije daljnosežen, kaže tudi raziskava The Harris Poll med nekaj več kot 2000 Američani, ki je bila izvedena konec marca. Ta je namreč pokazala, da bo skoraj petina vprašanih potrebovala od štiri do šest mesecev, preden bodo ponovno pripravljeni na potovanje z letalom ali križarko. 22 odstotkov Američanov pravi, da bodo za ponovno potovanje s križarko potrebovali leto dni ali več, 10 odstotkov pa, da ne bodo nikoli več križarili.

Poslovni potniki so pri tem sicer bolj optimistični od prostočasnih popotnikov. Raziskava organizacije Global Business Travel Association, ki je bila opravljena v istem časovnem obdobju, pa kaže, da 40 odstotkov podjetij pričakuje, da se bodo poslovna potovanja nadaljevala čez tri mesece, 17 odstotkov pa, da se bodo potovanja vrnila čez pol leta.