Kot je uvodoma pojasnila vodja posvetovalne skupine za cepljenje proti covidu-19 dr. Bojana Beović, zaenkrat s cepivom AstraZenece ne cepijo mlajših od 60 let. To je sicer skrajen previdnostni ukrep, dodaja, saj so primeri krvnih strdkov izjemno redki.
To sovpada tudi s strategijo cepljenja, da v prihodnjih treh tednih v Sloveniji cepijo starejše od 60 let in kronične bolnike z namenom, da zmanjšajo pritisk na bolnišnice.
Beovićeva je poudarila, da Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni zaključila z analizo, zato tudi uradna odločitev še ni znana. Izjava italijanskega visokega predstavnika Eme, da najverjetneje obstaja povezava med cepivom in krvnimi strdki, je po mnenju Beovićeve nekoliko preuranjena, da bi na podlagi nje že sprejemali odločitve.
Številni mlajši od 60 let so sicer že prejeli prvi odmerek AstraZenece. Kaj bo z drugim odmerkom? Ustrezen odgovor na to vprašanje bomo lahko dali šele po odločitvi Eme, je dejala Beovićeva.
Potrditev nekega redkega stranskega učinka sicer ne pomeni, da bomo cepivo AstraZenece prenehali uporabljati, je spomnila Beovićeva. Odločali se bomo le, pri katerih starostnih skupinah ga bomo uporabili. Raziskalo se bo, kakšen je mehanizem tega učinka, posledično pa bo tovrstne pojave mogoče zgodaj odkriti in ustrezno zdraviti.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije in stroke je sicer razmerje med tveganji in koristmi cepiva še vedno na strani slednjega. S tem se strinja tudi Beovićeva. Kot je dejala, je covid-19 huda bolezen, ki povzroča tudi veliko krvnih strdkov, daleč več kot cepljenje. "Še vedno zagovarjamo, da je cepljenje velika prednost, tveganje pa je izjemno majhno," je dodala. Če poleg tega upoštevamo še previdnostni ukrep, da začasno zaustavimo cepljenje določenih skupin prebivalstva, pa smo res na varni strani, meni Beovićeva.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje je spregovorila tudi o samotestiranju otrok v šolah in dejstvu, da temu ukrepu veliko staršev nasprotuje. To se Beovićevi ne zdi smiselno, saj gre za zelo enostaven postopek. S tem bodo tako starši kot otroci vedeli, ali so okuženi. S samotestiranjem bi po njeni oceni tudi omogočili varnejšo vrnitev v šole.
Kakšni ukrepi bodo sledili po koncu 11-dnevnega zaprtja? Beovićeva je poudarila, da si v prvi vrsti želijo vrnitve otrok v šole. Delež okužb v šolah je tokrat precej manjši kot v drugem valu, kar pomeni, da so šole dobro organizirane, je ocenila.
Glede sproščanja ostalih ukrepov je stroka zadržana, smiselno pa se jim zdi, da se omejitvene ukrepe sprošča postopoma.
KOMENTARJI (449)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.